Nisem vedela, kaj ga razganja,
je sinoči zopet v luno lajal
in tako nemočen ves razgrajal,
kot da nočno ga nebo preganja.
Kaj mu je, že zdaj da pobesnel je,
saj ta mesec ni še luna polna,
pa že takšna scena divja, bolna,
da se trese golo zimsko drevje.
Krilil je in bevskati se silil,
kot ta mesec ni se še zgodilo,
kaj se mu je vendar pripetilo,
tokrat se je še sosedom smilil.
Mar ne hranite dovolj ga redno,
ne dobi dovolj snovi hranljive,
so nemara zopet bolhe krive,
le zakaj obnaša se poredno?
Smo ugotovili, kaj ga daje,
sosed Vlado mu na rep je stopil,
da sistem obrambni se je vklopil,
zdaj besni predčasno že skakaje.
So ga razumeli, da miniral
bo soseda Vlada, vso sosesko,
je tako zabevskal včeraj rezko,
lajal je, da bo interpeliral.
Oh, presneta mesečeva muka,
ni še polna luna, pravi čas ni,
pa že zdaj tako so bevski glasni
in z verige trga naš se Luka.
