Ministrstvo za kulturo zavrača vse obtožbe – ogrožanje delavcev in nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke ter neodgovorno ravnanje – ki jih je več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu naslovilo na ministra Vaska Simonitija. Ministrstvo tudi preseneča, da se podpisniki opirajo le na pavšalne informacije iz medijev.
Kot so v odzivu uvodoma poudarili na ministrstvu, to opravlja svoje delo izključno strokovno in na podlagi tehtnih presoj.
Na očitek o ogrožanju delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi na ministrstvu odgovarjajo, da ministru diskrecijsko pravico za odločitve o podelitvi statusa za samozaposlene v kulturi podeljuje zakon.
Kot pojasnjujejo, je minister Simoniti na mizo dobival predloge za nove podelitve statusa samozaposlenih brez zadostnih utemeljitev, včasih pa celo brez njih. Po načelu dobrega gospodarja javnih sredstev je takšne vloge poslal nazaj v obravnavo. Zavrnjene so bile le nepopolne vloge.
Ministrstvo tudi ugotavlja, da se v preteklosti pri statusih samozaposlenih v kulturi ni upoštevalo, da se ugodnost podeljuje le tistim, ki izkazujejo izjemen prispevek slovenski kulturi in petletno odličnost. “Podelitev statusa samozaposlenih v kulturi se je v preteklosti podajala tako rutinsko, da je zvodenela njegova izvirna komponenta odličnosti, kar je hud udarec za percepcijo vrhunske kulture v Sloveniji,” so prepričani na ministrstvu.
Poudarjajo, da je letos za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi kljub izrednemu stanju predvidenih 9,9 milijona evrov, lani je bilo 9,5 milijonov. Ministrstvo je že pred epidemijo plačevalo socialne prispevke 2400 samozaposlenim v kulturi, od prvih protikoronskih paketov naprej pa so bili samozaposleni v kulturi v času epidemije deležni tudi temeljnega mesečnega dohodka. Iz interventnih sredstev so samozaposleni tako samo v prvem valu epidemije počrpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer, hkrati so deležni enake ugodnosti za letošnji oktober, november in december. Izjave o ogrožanju delavk in delavcev v kulturi zato na ministrstvu označujejo za povsem neresnične.
Prav tako zavračajo obtožbo o neupoštevanju stroke in strokovnosti. Zatrjujejo, da “nikakor ne zmanjšujejo avtonomnosti in strokovnosti komisij”. Za spremembo pravilnikov o strokovnih komisijah so se odločili, da bi omogočili njihovo lažje delovanje.
“Nekatere moti dejstvo, da so lahko člani komisije tudi uslužbenci ministrstva. To nikakor ne zavrača kriterijev strokovnosti. Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja,” so pojasnili.
Hkrati opozarjajo, da neuspešni razpisi za direktorja Moderne galerije v zadnjih treh mandatih, v katerih so se na ministrstvu zamenjali ministri treh različnih vlad, niso v prid trditvi, da želi sedanji minister prezreti stroko in vodenje javnih ustanov prepustiti “politično sprejemljivejšim kadrom”.
Med razlogi na ministrstvu navajajo, da se je “marsikdo naveličal prijavljati na razpise zaradi različnih pritiskov”. Tako ostaneta le dve možnosti: mednarodni razpis ali pa razširitev področij znanj tudi na druge humanistične poklice. Na ministrstvu menijo, da bi javni zavod lahko vodil tudi strokovnjak z drugih področij, kar potrjujejo tudi mednarodne izkušnje.
Obenem zavračajo tudi očitek, da bi trenutne komisije bile imenovane z netransparentnim postopkom. Kot pojasnjujejo, je minister Dejan Prešiček pred dvema letoma spremenil pravilnik in “zamenjal tako rekoč vse komisije. Iz kabineta ministrstva so uslužbenci dobili le seznam članov komisij, ne da bi se kabinet posvetoval s skrbniki pogodb javnih zavodov”.
Glede muzeja osamosvojitve Slovenije pa na ministrstvu zanikajo prerazporeditev sredstev v proračunu kulturnega resorja za ustanovitev muzeja. Sredstva so zagotovili v okviru rekordnih proračunov za leti 2021 in 2022, ki se glede na prvotni predlog vsako leto višata za okrog 46 milijonov evrov, od tega je kar dodatnih 20 milijonov letno predvidenih za investicije v kulturi. Zaradi novega projekta se deležnikom na področju kulture ne bo nič jemalo, saj gre za dodatno pridobljena sredstva, zagotavljajo. Enako se v okviru rebalansa proračuna za leti 2021 in 2022 povečujejo sredstva na področju ustvarjalnosti, tako da bodo zvišanja deležna tudi umetniška področja, ki jih finančno pokriva ministrstvo za kulturo, dodajajo.
Muzej bo projekt v okviru praznovanja 30. obletnice slovenske osamosvojitve. Osamosvojitev je bila projekt večine slovenskih državljanov. K ustanovitvi muzeja jih, kot dodajajo “zavezuje plebiscit o samostojnosti iz leta 1990, kjer je večina prebivalcev takratne socialistične republike odločila, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji”.
