Pred 180 leti se je rodil francoski slikar Claude Monet. Velja za enega najpomembnejših impresionističnih slikarjev. Vedno pogosteje je ustvarjal v naravi po načelih plenerizma, sprva pejsaže in prizore iz meščanskega življenja, pozneje je z igro barv in svetlobe svobodno interpretiral motiv kot subjektivno likovno podobo trenutka.
Monet se je rodil leta 1840 v Parizu. Mladost je preživel v Le Havru, kjer se je učil risanja. Leta 1859 se je odločil za pot slikarja. Po letu 1860 se je v Parizu družil z Manetom, Pissarojem, Renoirom in Sisleyjem. Od leta 1862 je študiral pri Charlesu Gleyru.
Leta 1878 se je s svojo bolehno ženo Camille in otrokoma, v času, ko se je soočal s finančnimi težavami, preselil v pariško predmestje Vetheuil. To obdobje je pomenilo prelomnico v njegovem ustvarjanju, saj se je takrat začel bolj obračati h krajini. Obenem je bilo to obdobje eno najbolj plodnih, saj je v samo treh letih ustvaril skoraj 300 slik, med njimi več upodobitev vrta v Vetheuilu.
Leta 1883 je najel hiši v Gyverniju, kamor se je preselil z družino. Nekaj let pozneje je hišo odkupil, pozneje pa je dokupil še zemljišče z ribniki in z lokvanji. Po smrti druge žene in najstarejšega sina, ko mu je vid vedno bolj pešal, je večinoma ustvarjal na svojem vrtu v Givernyju. Umrl je 5. decembra 1926.
Monet je poznan po svojih serijah slik, denimo katedrale v Rouenu, senenih kopic, lokvanjev v Givernyju ali mosta Waterloo v Londonu. Slednjega je denimo med svojimi obiski mesta naslikal kar 41-krat. “Kar vedno znova izstopa v Monetovi izjemno bogati korespondenci, je, da piše o tem, da mora pokrajino najprej raziskati,” je ob letošnji razstavi Monetovih del v Muzeju Barberini v Potsdamu po pisanju nemške tiskovne agencje dpa povedal kustos razstave Daniel Zamani.
Petindvajset slik z upodobitvijo senenih kopic pa je Monet naslikal pozimi 1890-1891 v Givernyju. Senene kopice je slikal v različnih svetlobnih pogojih ob različnih urah dneva in ob različnem vremenu. Lani je bila slika iz omenjene serije iz leta 1890 na dražbi prodana za rekordnih 110,7 milijona ameriških dolarjev, s čimer je postala najdražja umetnikova slika, prodana na dražbi.
