Včeraj je v dvorani Barbare Celjske v Pokrajinskem muzeju v Celju, potekla predstavitev Znanstvene monografije z naslovom »Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina«. Kot mnogokrat do sedaj, tokrat pa še posebej je prišlo do izraza vedenje in potreba da zvemo , če ne dokončno, vsaj skoraj tako bi lahko rekli, da vedenje in dognanja o njej niso samo stvar zanesenjaštva in navdušenja znanstvenice in raziskovalke Barbare Trnovec nad življenjem in delom »tam neke« Alme M, Karlin, temveč mnogo več kar bi moglo in moralo biti raziskano, dognano, javnosti dostopno in vredno vsega spoštovanja kar je lahko in kar bi moralo biti vse kar je povezano z Almo M. Karlin.
Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina, je znanstveni korpus, ki dodatno, pomembno dopolnjuje dosedanje vedenje o izjemnem človeku, izjemni ženski, pisateljici in novinarki, svetovni popotnici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki in teozofinji. Čeprav je to znanstvena monografija, je vsebina podana poljudno, ki se dotakne vsakogar ki se tega dela, te publikacije tako kot vse prejšnje znanstvene dosežke avtorice Barbare Trnovec. Dotakne se ne samo tistega in takšnega človeka, ki je načrtno delal in dela na tem da vzgaja odpor do takšnih ljudi in njih dosežkov. Alma je z svojo naravo, če si lahko drznem, slo po odkrivanju novega neznanega, za njenim odkritjem znanem in blizkim predstavljanjem doživetega, odkritega, odstrtega, je presegla vse meridijane, v zemljepisnem in fizičnem smislu, s svojo »tamkajšnjostjo in tukajšnjostjo«.
V letih raziskovanja pomembnih, potrebnih in predvsem za zapuščino, ki jo je pustila za seboj Alma Maximilliana Karlin, je avtorica naletela na zelo ambivalenten odnos do njenih dejanj in dosežkov. Poznalo je malo ljudi, »spoznali » so se na njeno delo razmišljanje mnogi. Dolga leta je veljala , so jo imeli za čudaško, »noro«, samo za to ker se ni »ukalupila«. Z nekom ki presega kako miselno, intelektualno, še najbolj ko je to tudi skozi dosežke potrjeno, je najlažje reči, ha, ta ni naša, to je »neka nacistka«, kot je bila avtorica monografije deležna ocene njenega dela, ki ga je podal nek celjski »kulturniški« ustvarjalec mnenja. Drugi so ji bojda zamerila »partizanstvo«, ker bi naj bila del svojega časa preživela na osvobojenem ozemlju z partizani med vojno. Prišla je do frapantne ugotovitve, da pravzaprav ni nobene razlike med fašizmom in komunizmom. V času sobivanja med »osvoboditelji« je bila uvrščena na seznam za odstrel, je imela slavno nadzornico za njeno gibanje v licu in obličju kasnejše Brozove soproge Herte Haas. To izjavo in vse te nadzore je preživela. Njena močna želja da bi zapustila takratno Jugoslavijo se ji ni uresničila. Zgodilo se je pa vse drugo. Odvzeli so ji premoženje, jo pustili da v popolni revščini na meji fizične eksistence, bolno umira in umre v hiški v neposredni bližini rojstnega Celja.
Alma je bila oseba ki je bila kompleksna in ne komplicirana kot se jo hoteli prikazati ali imeti za takšno. Z raziskovanjem Barbare Trnovec, ki kot pravi je to njena prioriteta da resnično tudi z njeno pomočjo se odstrejo in odgrnejo vse zastirke in po krivičnem prilepljene madeže na njeno osebnostjo. Motnje v obliki ideologije in še česa je naredila to da je Alma in njen opus, ki se ga primerja in predstavlja v svetovne okvirje, bolj ali mnogo bolj znan in blizek ljudem in znanosti v tujini kot doma v Sloveniji. Njena popularnost in njej dosežki, so bili opisovani in se je o njej pisalo v svetovnem tisku, doma pa ne. Slovenija kot njena rojstna dežela in na koncu ona kot Slovenka, o čem pričajo tudi pisni viri, ni bila deležna niti priznanja še manj pa potrebne pozornosti. Prav ta publikacija, znanstvena monografija bo pripomogla da se vedenje in dognanja prenesejo tudi izven meja, morda tudi za to da se ne bi komu na podlagi določenih vedenj ki so parcialni, ne bi mislili da je Alma M Karlin bolj njihova ali samo njihova. Predstavitev ki je načrtovana na Dunaju, upajmo da naslednje leto, bo tudi za nemško govorno področje.
»Monografija, ki jo je napisala Barbara Trnovec omogoča večplastno razkrivanje Alme. Ne izogiba se trpkim temam, ne kritičnemu pogledu na njene osebne hibe in neprijetnim značajskim lastnostim. Ne zamolčuje temnih, za tedanjo (in nič manj za sedanjo) skupnost sramotnih in za Almo usodnih dogodkov, kot so ovajanje, preganjanje in zaplemba premoženja. Avtorica ne izpušča pogleda v najgloblji in najbolj intimni svet Almine duhovnosti. K pisanju pristopa kot raziskovalka, ki neopazno vključuje dih nežnega spoštovanja in občudovanja nad Alminim drznim, naravnost Kolumbovskim osvajanjem sveta. Zato ji uspe, da nas delo napolnjuje s sočutnim doživljanjem Almine usode, kot da je naša lastna. Nevidno nas potiska v kritični razmislek o svetu in v svojo lastno notranjost meni ddr Verena Vidrih Perko v recenziji ob izidu monografije. In hvala bogu se je dojemanje in sprejemanje Alme M. Karlin se je v zadnjih dvajsetih letih dramatično spremenila. Zahvala gre v mnogo čem prav Barbari Trnovec.
Kot je bilo v delu predstavitve omenjeno Alma je svetovni fenomen v marsičem. To mesto in vedenje o tem mora zasesti brez zadržka. Alma je »mala« velikanka ki jo svet doživel takšno kot si jo zasluži, kot edinstveno, posebej če vzamemo v ozir okoliščine v katerih je to pravzaprav počela in naredila nekaj kar občudujemo še danes. Imamo poštno znamko njenim likom. Če povemo da je smo štiri odstotke slavnih in pomembnih osebnosti v svetovnem merilu na poštnih znamkah je doseženo toliko več vredno tudi za nas in samo Slovenijo.
In hvala bogu da so nastopili časi ko moramo, smemo in lahko spoznavamo in doživljamo resnico o pomembnih ljudeh ki so zrasli na naših tleh in nesli slavo in ime Slovenije v širni svet. Tudi z pomočjo avtorice te znanstvene monografije.
Vane T. Costa
