Nemalo smo bili presenečeni člani Nadzornega sveta, ko smo pa dan pred sejo dobili obvestilo, da Upravno sodišče RS vodi pod opravilno številko IU 704/2020-23 upravni spor tožeče stranke Matjaža Medveda zoper Republiko Slovenijo zaradi razrešitve članov Nadzornega sveta RTV Slovenija in da je hkrati predlagana tudi začasna odredba, po kateri se pravni učinki sklepa Vlade RS, opr št. 01415-17/2020/3 z dne 16. aprila 2020 zadržijo do izdaje pravnomočne odločbe v tem postopku in posledično funkcijo članov Nadzornega sveta RTV Slovenija v tem vmesnem obdobju še naprej izvršujejo z izpodbijanim sklepom razrešeni Matjaž Medved, Irena Ostrouška in Petra Majer, ne pa z izpodbijanim sklepom imenovani dr. Borut Rončević, Anton Tomažič in Drago Zadregal.
Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo na sami seji dobili od Upravnega sodišča potrjeno začasno odredbo s sklepom: “Sodišče po uradni dolžnosti zadrži pravno učinkovanje izpodbijanega sklepa Vlade Republike Slovenije št. 01415-17/2020 z dne 16. 4. 2020 do pravnomočne odločitve v upravnem sporu.” Lahko sem samo še pospravil svoje stvari in odšel domov ter v miru prebral več strani dolgo obrazložitev, ki jo je spisalo sodišče.
Ta pa me ni prepričala! Nič nimam proti temu, da g. Medved sproži upravni spor, če misli, da “naj bi bilo brez kakršnegakoli pravnega temelja poseženo v njegove ustavno varovane pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter do svobode tiska in drugih sredstev javnega obveščanja kot sestavni del pravice do svobode izražanja …,” saj so bile sedaj meni tudi. Pričakoval bi, da bo sodišče razsojalo nevtralno, pri čemer se ne bo oziralo na morebitno “škodo”, kakšna bi pa lahko nastala Nadzornemu svetu in/ali RTV Slovenija? V nekaj tednih ali mesecih bi se že ugotovilo, kdo ima prav, prav nobene potrebe pa ni bilo za začasno odredbo!
Vse okoliščine pa kažejo na natančno orkestriranost izdaje začasne odredbe, “s katero naj se prepreči nastanek težko popravljive škode tožniku(?) in predvsem tudi javnemu interesu, saj v nasprotnem primeru, če izvrševanje izpodbijanega akta ne bi bilo začasno zadržano, namreč neizvrševanja navedenih ustavnih pravic ne bi bilo več mogoče vrniti v prejšnje stanje oziroma popraviti”. Tukaj očitno Upravno sodišče ni več ščitilo le interesov g. Medveda (katere nepopravljive?), ampak morda še bolj generalnega direktorja RTV Slovenija?
V enem postopku se očitno mešajo pravni argumenti kot hruške in jabolka. V bistvu pa gre za to, da se člani Nadzornega sveta, ki so bili imenovani s strani ene vlade, štejejo za politične, tisti, ki so bili imenovani s strani druge, pa ne, zato pa tudi bolj vredni zaščite!
Zadnje, kar sem videl pri odhodu iz stavbe nacionalke, je bil letak z napisom: “Zahtevamo nepolitično sestavo programskega in nadzornega sveta RTV!” Kot je bila v preteklih letih?
Zanimivo je sicer, da sedaj tudi mnogi, ki doslej niso verjeli, da obstaja t. i. politično podzemlje, ki ga sicer pogosteje imenujejo “globoka država” (gre sicer za izraz, ki se uporablja tudi v ZDA), sedaj verjamejo v to, saj je bila odločba upravnega sodišča zelo dobro tempirana ravno v času, ko so nadzorniki RTVS odločali o poslovnem načrtu, ki ga je predložil generalni direktor RTVS Igor Kadunc. Za zdaj je upravno sodišče zadržalo prej omenjene kadrovske spremembe, vendar pa je Rončević napovedal, da bo verjetno isto sodišče v kratkem tudi razveljavilo omenjeni sklep vlade. Povsem očitno je v ozadju poskus zaščite Igorja Kadunca pred morebitno razrešitvijo.
Ob tem velja spomniti na še eno kadrovsko zgodbo z RTVS – v prvi polovici devetdesetih let je namreč komunistična večina v tedanjem Svetu RTVS odstavila tedanjega generalnega direktorja RTVS Žarka Petana, sicer znanega režiserja in pisatelja. Kasneje se je na položaj spet vrnil, saj je o zadevi odločalo sodišče. Vendar so ga kasneje še pred iztekom mandata znova odstavili. In razlog? Ker je menda izpolnil pogoje za upokojitev.
Skratka, politično podzemlje aktivno deluje…