Mag. Rada Pezdirja poznamo po tem, da je slovenski javnosti dokumentirano razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša Služba državne varnosti (SDV), politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret ter to počela še leta 1989. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo zveza komunistov oziroma njen centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino. Pezdir je razkril, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese zunaj Slovenije. Javnosti je že pred leti predstavil dokumente in informacije, ki so razkrili obsežno gospodarsko mrežo nekdanje SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore. S tem denarjem je Iran namreč lahko kupoval tudi blago, potrebno za izdelavo jedrskega orožja. Prav #IranNLBgate pa je jedro pričujočega intervjuja. In prav mag. Rado Pezdir je tista oseba, ki se noče sprijazniti s tem, da bi se afera Farrokh končala brez sodnega epiloga, zato je na Specializirano državno tožilstvo podal naznanilo kaznivega dejanja v tem primeru. V pismu, naslovljenem na Generalno policijsko upravo, pa sporočil, da je njihova nesposobnost in koruptivnost presegla vse meje dopustnega.
DEMOKRACIJA: Wikipedia piše: Rado Pezdir, slovenski ekonomist, publicist in aktivist. Verjetno je z izrazom aktivist mišljeno vaše razkrivanje kriminalnih temeljev NLB. Od kod vam želja po raziskovanju prav LB in ne recimo Jugobanke?
PEZDIR: Najprej zato, ker je LB ključna za razumevanje tako vzporednega mehanizma v socializmu kot slovenske tranzicije in na koncu delovanja omrežij, ki so v državi navzoča še danes. Potem pa zato, ker imam v arhivu in tudi sicer na voljo veliko dokumentacije prav o LB. O delovanju Jugobanke z izjemo nekih fragmentov dejansko ne vem kaj dosti.
DEMOKRACIJA: Da se kriminal NLB drži še danes, nam zdaj priča oprana milijarda dolarjev iranskega denarja. Dokazano, a zgodi se nič, na kar ste nedavno v DZ znova opozorili. Deset let in niti enega postopka na sodišču. Imam prav?
PEZDIR: Drži, nič, kar je povezano s primerom Farrokh, ni prišlo do sodišča. V prvi preiskavi se je vse ustavilo že na policiji, zatikalo pa se je že na Uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V drugi preiskavi, ki se je odprla leta 2017, pa se očitno primer ustavlja na Specializiranem državnem tožilstvu. Vse te točke ustavitve pa so neobičajne in očitno nepovezane z dejstvi, ki izhajajo iz primera samega.
DEMOKRACIJA: Koliko je milijarda dolarjev, da si lahko predstavljamo, za kakšen znesek gre?
PEZDIR: Ta sredstva presegajo borzno kapitalizacijo Petrola za tretjino. Lahko pa jih vidimo kot tretjino prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Verjetno pa je bolj smiselno povedati sledeče: milijarda evrov predstavlja daleč največji znesek, pripisan nekemu kriminalnemu dejanju v zgodovini te države. Tako velikega primera slovenska policija še niti približno ni videla.
DEMOKRACIJA: In kdo se je v Sloveniji okoristil s tem? Se ve, kdo so Mikiji Miške in Jake Racmani? Je res denar šel samo skozi Slovenijo?
PEZDIR: Kdo se je v Sloveniji okoristil, težko odgovorim, kajti nobena preiskovalna komisija ni mogla priti do teh podatkov, dejansko bi to lahko s svojimi pooblastili ugotovila policija. Dejstvo je, da se je v tujini, na bankah, dvigovala gotovina in ta gotovina je potem lahko prispela do kogarkoli v Sloveniji. Da pranje denarja ni bilo pospremljeno s kakšno provizijo, pa je seveda norost. Miki Miška in Jaka Racman sta bila zapisana kot namena nakazil, kar kaže na to, kako zelo resno so na banki opustili nadzor nad transakcijam. Če ne verjamete, pojdite na banko in nakažite denar družinskemu članu, za namen nakazila na napišite Paja Kozmelj Patak in videli boste, kako hitro vas bodo bančni uslužbenci streznili.
Sredstva so ostala tudi v Sloveniji, med prejemniki sta bili vsaj dve slovenski podjetji, je pa res, da je šlo za majhne zneske. Ali so imela ta nakazila kakšno ozadje, bi morala odgovoriti Sova, pa kot vemo, ni.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
