Matej Kovač, publicist, ekonomist, komentator:
“Zdravstveni sistem počasi, a zanesljivo razpada. Iz ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so naredili ideološko vprašanje. Pozabili pa so, da nihče, ki mu je mar za stabilnost slovenskih javnih financ, ne bo privolil v to, da bi bilo financiranje zdravstvenih storitev odvisno izključno od prispevkov iz dohodkov in državnega proračuna.
V tem času država ni zgradila niti enega doma za starejše, zasebnikom, ki bi to lahko storili, pa ni omogočila stabilnega poslovnega okolja, da bi v ta namen tvegali svoj denar: Kozmetične spremembe davčnih stopenj zgolj vnašajo negotovost med investitorje, niso pa niti pocenile dela, niti naredile Slovenije bolj konkurenčne za investiranje.
Privatizacijo bank, v katero so bili prisiljeni, ker so morali banke reševati pred propadom z državnimi pomočmi, so izvedli tako, da so v enem primeru pritegnili samo enega kupca, ki je, ker ni imel konkurence, kupil banko za majhen denar, v drugem primeru pa so se s prodajo na borzi odpovedali prevzemni premiji in največji banki zagotovili nadaljevanje korporativnega upravljanja po slovensko.
Volivce so zavedli v večinsko podporo arbitražnemu sporazumu, imenovali arbitra, ki je poskušal goljufati, potem pa blodili po evropski diplomatski sceni in sodiščih. V tujini niso vzpostavili omembe vrednih zavezništev, neuspešni so pri pridobivanju evropskih sredstev, pa še teh, ki jih dobijo, ne uspejo pravočasno porabiti, ker ne znajo v razumnih rokih izpeljati zahtevnejših javnih naročil.”
Vir: Družina / Časnik
