Iz romarskega središča Brezje so danes sporočili, da je umrl pater dr. Leopold Grčar, tamkajšnji vikar, frančiškan, spovednik in znani jasličar.
Kot so zapisali na spletni strani radia Ognjišče, je bil dr. p. Leopold Andrej Grčar znani slovenski jasličar, ki je med drugim deloval v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, kjer so leta 2001 postavili prvi muzej jaslic in ustanovili društvo, ki je povezalo jasličarje. Leta 2015 je bil muzej obnovljen, razširjen in ponovno postavljen na ogled.
Frančiškan dr. Leopold Grčar se je rodil 13. maja 1939 v Ložah, v župniji Sveti Miklavž nad Laškim. Osnovno šolo je obiskoval v Brestanici, nižjo gimnazijo na Senovem, višjo v Ljubljani.
V frančiškanski red je vstopil 14. septembra 1954 v Novem mestu. Duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1965 v Mariboru. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je diplomiral 27. junija 1967 in tam naredil magisterij 27. junija 1968.
Sledile so nastavitve in službe v Slovenski frančiškanski provinci svetega Križa, od Svete Gore preko Nove Gorice, Ljubljane, Novega mesta, Kamnika. Nazarij do Marije Pomagaj na Brezjah.
Leta 2015, ko je praznoval zlato mašo, je za Družino povedal: „Na večer pred praznikom svetih apostolov Petra in Pavla mi je kaplan in katehet pri lurški Mariji v Brestanici, Leopold Jurhar, rekel: »Andrejček, jutri, ko bo Jezus prvič prišel k tebi v svetem obhajilu, ga prosi, kar si najbolj želiš!« Po svetem obhajilu sem ga prosil za starše, potem pa sem mu zaupal: »Jezus, daj, da postanem duhovnik!« Ko sem pred novo mašo prišel v Brestanico, da bi v baziliki lurške Marije daroval prvo sveto mašo, sem pri starših začuden zagledal spominsko podobo na moje prvo sveto obhajilo: 29. junij 1948. Ostrmel sem: »Skoraj do ure natančno je Jezus izpolnil tisto otrokovo prošnjo, izrečeno pred 17 leti …!« Jezus, po Mariji se Ti zahvaljujem! Na poseben način pa hvala staršem, ki so mi omogočili prejem svetega krsta in drugih zakramentov.Hvaležen sem kaplanu Simonu Črešniku, da me je poklical k ministrantom. Mama me je osem let vsako jutro poklicala ob petih zjutraj, da sem bil lahko v cerkvi že ob pol šestih, ob sedmih pa je bilo potrebno vzeti torbo in oditi proti šoli. Hvaležen sem duhovnikom v »slovenskem Lurdu« za zgled in potrpljenje, posebej pa župniku Ivanu Kolenku, ki me je ob koncu osemletke povabil v pisarno, kjer sva napisala prošnjo za sprejem v noviciat slovenske frančiškanske province, ki sem ga začel 14. septembra 1954, na dan povišanja svetega Križa. Ko stojimo in živimo z Marijo ob križu, postanejo razumljive besede svetega Teodorja Studita: »Križ nas osvobaja od spon sovražnika, mi pa se z njim oklenemo moči odrešenja.« Gimnazijo sem obiskoval v Ljubljani in maturiral leta 1959, nato pa odšel k vojakom v Slavonsko Požego. Po odsluženju sem se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1967, naslednje leto pa naredil magisterij iz teologije. Med prvomajskimi prazniki leta 1964 sem se na duhovnih vajah v Šentvidu v Ljubljani srečal z Marijinim delom, z duhovnostjo edinosti, ki z lučjo Jezusove navzočnosti med nami razsvetljuje življenje in osmisli vsak Jezusov obisk v njegovi zapuščenosti. Te duhovne vaje so bile vnovična postavitev Boga in njegove volje na prvo mesto, to pa prinaša mir, veselje in navdušenje tudi v trpljenju in preizkušnjah. 29. junija 1965 sem v Mariboru prejel zakrament mašniškega posvečenja. Sledile so nastavitve in službe v slovenski frančiškanski provinci od Svete Gore, Nove Gorice, Ljubljane, Novega mesta, Kamnika, Nazarij do Marije Pomagaj na Brezjah. Ko sem zvedel, da bom prestavljen na Brezje, sem tisti dan pokleknil pred Njeno milostno podobo in ji zaupal: »Marija, pravijo, da bom prišel k Tebi!« Kot njen ljubeči odgovor sem v srcu prejel tole spoznanje: »Če boš pa tukaj, moraš biti tako majhen, kot je Jezus v mojih rokah!« Hvala Ti, Marija, da me varuješ in spremljaš povsod. V veliki hvaležnosti Ti izročam preteklost, sedanjost in prihodnost.”
