Na današnji dan je leta 1849 v Kranju umrl največji slovenski poet dr. France Prešeren. Čeprav se v našem prostoru uveljavlja miselnost, da njegovo življenje in delo razmeroma dobro pozna vsak Slovenec, pa so nekatere podrobnosti iz njegovega življenja še dokaj prikrite. Denimo o tem, kakšna je bila njegova smrt in kakšen je bil njegov odnos do krščanstva, saj je znano, da je bil najbolj slaven Prešernov sorodnik kasnejši ljubljanski škof Anton Vovk, ki se je rodil v isti hiši kot naš največji slovenski poet, le da sto let kasneje.
»Prešeren je umrl 8. februarja 1849 v Kranju. Zjutraj, malo pred smrtjo, je rekel: »Kmalu bo treba pred sodbo iti.« Sestra Katra pa je povedala, da je bilo takole: » Tisto jutro februarja 1849 pa je ležal tako tiho, tako mirno. Meni se je sanjalo, da je neki menih stopil k doktorjevi postelji in ga žegnal. Kakor sveti Frančišek Ksaverij iz Rodin, kjer je bil (France) krščen, se mi je zdel. Zbudila sem se. Hitela sem pogledat in videla sem, da umira. Nismo k umirajočemu mogli sklicati več ljudi. Tako hitro je bilo. In ob osmih je umrl. Je kar zaspal. Tako lahko je umrl.« Ko je bil na parah, je bil »tako lep«, se je spominjala Katra. Fran Potočnik pa je dejal, da je bil njegov obraz miren in skoraj nič spremenjen, da sta bili le ustnici trdo stisnjeni,« je bilo leta 2017 objavljeno na krščanski spletni strani Ad Dominum /Juventutem Slovenija.
Kot je še zapisano na omenjeni spletni strani, so si tedanji in sedanji liberalci zelo želeli predstaviti Prešerna kot nekoga, ki je bil brez vere, celo veri sovražen (kar nikoli ni bil) in so nato enostavno trdili, da so ga krščansko umreti prisilili cerkveni ljudje in sorodniki. Drugačna podoba pa izvira iz pesnikove izpovedi in iz izpovedi različnih prič.
Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.
Je pa portal osrednje Slovenije 25. januarja letos objavil tudi obširen članek Primoža Hienga o spominih in pričevanjih o Francetu Prešernu. Najdete ga TUKAJ.
