Sir Roger Scruton je umrl v nedeljo 12. januarja 2020. Bil je največji konservativni filozof svoje generacije. Po različnih ocenah je bil polihistor, saj je napisal številne knjige o filozofiji, strokovne članke o pravu in vinu pa vse do poglobljenih razmišljanj o religiji in umetnosti ter celo operi in seksu.
Bil je iskalec resnice in lepote, tako da je bila njegova filozofska posebnost estetika. Bil je pogumni intelektualni velikan.
Filozofija in pravo
Roger Scruton se je rodil leta 1944 v kraju Buslingthorpe, v okrožju Lincolnshire v Angliji. Odraščal je v mestu Marlow in High Wycombe, ki leži približno 50 kilometrov severozahodno od Londona, kjer je hodil tudi na lokalno gimnazijo. Pri tem mu je uspelo dobiti štipendijo za študij na Jesus College na Univerzi v Cambridgeu, kjer je študiral filozofijo. Pri tem je dosegel najvišjo stopnjo »dvojno naprej«. Leta 1973 je doktoriral z diplomsko nalogo z naslovom »Umetnost in domišljija, študij filozofije uma«. Od leta 1974 do 1976 je študiral pravo in bil poklican v odvetniško pisarno, vendar se nikoli ni ukvarjal s pravom, čeprav je vse življenje verjel v praktičnost in prednosti angleškega običajnega prava.
Univerzitetna kariera
Roger je od leta 1971 do 1992 predavatelj na Univerzi v Londonu, na Birkbeck Collegu. Zapustil ga je potem, ko ga večina njegovih levičarskih predavateljskih kolegov ni mogla sprejeti kot konservativca. Ob tem je dejal, da je bil edini konservativec v Common Room (skupni sobi).
Njegova študijska kariera se je od leta 1992 do 1995 nadaljevala na Univerzi v Bostonu, v ZDA. Leta 1996 se je vrnil v Anglijo, da se je lahko poročil, pri čemer je še naprej veliko pisal. Po polemiki, ki jo je doživel zaradi njegovih stališč do tobaka, je razmišljal, da bi se za stalno preselil v ZDA. Tam je nadaljeval svojo akademsko kariero v letih 2005 do 2009. Imel je dom tako v Angliji kot Virginiji, a se je na koncu odločil za družinski dom Angliji, pri čemer je prodal svojo ameriško lastnino. Od leta 2010 je bil profesor na Oxfordu, Buckinghamu in St Andrewsu.
Aktivni intelektualec
Njegova konservativnost je prišla do izraza v času študentskih nemirov v Parizu maja 1968, kjer je videl, kakor je sam to poimenoval, »nebrzdano mafijo samozadovoljenih huliganov srednjega razreda«, ki so mu na vprašanje, kaj želijo doseči, odgovorili s »smešnimi marksističnimi puhlicami«.
Predanost resnici ga je pripeljala do podpore disidentom na Češkoslovaškem leta 1968 prek podzemne izobraževalne mreže, ki jo je začel Julius Tomin. Obiskal je Prago in Brno, tam je predaval, tja je tihotapil knjige in pomagal pri vzpostavljanju povezav z zahodnimi univerzami. S prve roke je videl totalitarizem in njegove zle metode. Leta 1985 je bil pri enem obisku pridržan in izgnan, nato pa uvrščen v Indeks nezaželenih oseb. Na slednje je gledal bolj kot na častno priznanje, kot na kazen.
Napisal je roman Notes from Underground (Zapisi iz podzemlja), ki so bili postavljeni v Prago in v katerih je pokazal na podlagi lastnih izkušenj globoko razumevanje dodajanj tistega časa. Dobro bi bilo, če bi to njegovo delo prevedeno v slovenščino.
Obiskal je tudi Poljsko in Madžarsko pri čemer je ugotovil, da so ga tamkajšnji uradni organi ves čas njegovega obiska tajno spremljali.
Veljal je za velikega prijatelja vseh treh držav, po padcu komunizma in zmagi demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi pa je dobil priznanje vseh treh držav (Medaljo prvega razreda Republike Češke, Rec za zasluge Republike Poljske, medaljo za zasluge Češke republike prvega razreda, Zvezdni red za zasluge Republike Madžarske).
Domoljub in kritik levice
Roger Scruton je bil pravi domoljub in je verjel, da je trdna osnova vsake družbe družina in narod, zato bi jima morali biti zvesti in hvaležni za dediščino, ki smo jo o njiju prijeli. Njegova znamka konservatizma je bila blizu pogledov Edmunda Burke. Njegove knjige How to be a Conservative, The Meaning of Conservatism, Conservative Thinkers, Conservative Thoughts, and Conservatism: An invitation to the Great Tradition (Kako biti konservativec, Pomen konservatizma, Konservativni misleci, Konservativne misli in Konservatizem: povabilo k veliki tradiciji) niso politični manifesti, ampak je z njimi vzpostavil intelektualno osnovo, zakaj je konservatizem najboljša filozofija za resnično svobodno in resnično človeško družbo. Levica ga je pogosto napadala z dezinformacijami ali citati izven konteksta, vendar mu je pogum in odpornost omogočil, da je vse njihove napade zdržal. Za levičarje je bil nadloga, saj je bilo njegovo globoko razumevanje filozofije in človečnosti vedno boljše od njihovih plitvih in diskreditiranih idej. Dobro je pisal tudi o pravicah živali in jih postavil v celoten kontekst filozofije. V svobodni trg je verjel le, kolikor so podpirali svobodo in ne kot cilj sam po sebi.
Bil je religiozen človek zelo osebnega tipa v drugem delu svojega življenja. Izhajal je iz občutka svetega. Pisal je zanimive knjige o veri s filozofskega vidika. Bil je anglikanec, vendar je bil zelo previden do tako imenovane modernizacije, saj je ljubil tradicijo. V svoji konservativni filozofiji je videl tradicijo kot pomemben stabilizator družbe. Bil je vrhunski pianist, ki je občasno igral orgle v cerkvi in bil cerkveni zvonar.
Renesančni človek
Bil je resnično renesančni človek, človek za vse letne čase, ki je lahko napisal dve operi, ki sta bili deležni javnih predstav, ki je lahko 8 let strokovno pisal o vinu za nacionalno revijo, ki je lahko predsedoval komisiji za lepoto v arhitekturi, kdo je lahko pisal visokokakovostne knjige o Kantu in Spinozi in še vedno skoraj do zadnjega izvajal javna predavanja, ki so jih skrajno levičarski študenti poskušali ustaviti. Včasih so pri tem celo uspeli.
Po neuspeli prvi poroki se je ustalil s Sophie Jeffreys in z njo imel dva otroka. Skupaj so živeli na majhni kmetiji v Wiltshireu, na zahodu Anglije. Bil je velik ljubitelj angleškega podeželja in z njim povezanih tradicij ter vernik narodne suverenosti. Podpiral je Brexit zaradi pretirane centralizacijske in birokratizacije Evropske unije.
Napisal je 50 knjig in veliko člankov, ki bodo še vrsto let ostajali vir odličnega pouka in navdiha. Že preprosto branje seznama njegovih knjig in člankov kaže na njegovo ogromno znanje.
Leta 2008 je bil izvoljen za člana prestižne Britanske akademije, bil je član Kraljevega društva za literaturo, leta 2016 pa ga je Kraljica imenovala za viteza.
Moji stiki z Rogerjem
Rogerja sem prvič spoznal pred več kot 20 leti, ko sem napisal nekaj člankov za konservativno revijo, ki jo je ustanovil The Salisbury Review. Bil je mentor pri mojem magistrskem študiju filozofije, pri čemer sem imelo veliko srečo, da sem ga osebno spoznal. Udeležil sem se tudi številnih njegovih zasebnih seminarjev o filozofiji, ki jih je vodil in ki so bili izredna izkušnja, pa tudi nekaj javnih pogovorov.
Kljub svojemu izjemnemu znanju je bil vedno premišljen, hkrati pa tudi vljuden ter skromnega obnašanja. Ostali smo v stiku in moj zadnji pogovor z njim je bil pred dvema tednoma, ko me je zaprosil za prevod članka v Demokraciji o njegovi knjigi, ki je bila prevedena v slovenščino pod naslovom Zablode, prevare, hujskaštva – Misleci nove levice. Omenil mi je svojo bitko z rakom in se je zdel se mi je v dobrem duhu, zato je bil zame pravi šok, ko sem zvedel za njegovo smrt 12. januarja 2020.
Roger, počivaj v miru, tvoje delo bo živelo večno.
(Keith Miles – pisatelj o gospodarskih in finančnih zadevah, nekdanji finančni direktor javnih podjetij, nekdanji član Ekonomsko-svetovalnega sveta Slovenije 2005–2008. )
