Poskus imenovanja slovenskega sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu je v sklepni fazi, saj je predsednik države Borut Pahor že poslal imena kandidatov poslancem v Državni zbor in po fiasku s Mirom Prekom in Markom Pavlihom se zdi, da smo pred novo afero. Gre namreč za to, da so lobistični krogi v Luksemburgu, Strasbourgu, Bruslju in Ljubljani dosegli, da je na listo kandidatov uvrščena tudi Nina Savin Bossiere, čeprav po naših informacijah za to nima formalnih pogojev. Je pa kandidatka šla skozi sito sodnega sveta in velja za izbranko teh krogov. Največja lobista sta Miro Prek in Marko Ilešič, ki je nedavno tudi poslal Borutu Pahorju zelo nenavadno pismo, v katerem se kot branjevka na trgu ukvarja z čenčami, tožarjenji in ugibanji.
Podobe Nine Savin Bossiere ne zazna niti Google in je v slovenski javnosti po svojem delu povsem nepoznana. Kmalu po študiju prava na ljubljanski fakulteti se je odselila v Pariz, kjer se je poročila s Francozom in ima poleg slovenskega tudi francosko državljanstvo, v zadnjih letih pa je delala kot strokovna sodelavka v pisarni sodnika Preka, ki ga je s tega mesta odpihnila ljubezenska afera s svojo uslužbenko in je deontološka komisija sodišča dala slovenskemu parlamentu jasno sporočilo, da ga več na tem mestu ne želijo videti. To so vzeli na znanje tudi naši poslanci.
Zakaj favoritka slovenske levice in omrežja Nina Savin Bossiere ne more biti slovenska sodnica Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu? Po naših informacijah gospa nima pravosodnega izpita, kar mora biti pogoj za to funkcijo. Sicer v slovenskem Zakonu o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč to ni decidirano navedeno, je po normalni logiki to nujno. V 3. členu ta zakon govori, da »za kandidata za sodnika mednarodnega sodišča lahko kandidira oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika po določbah zakona, ki ureja sodniško službo ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za sodnika ustavnega sodišča.«
Za slovenskega sodnika je lahko po 8. členu Zakona o sodniški službi izvoljena samo oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Za sodnika na višjem sodišču je lahko izvoljen le tisti, ki je poprej uspešno opravljal funkcijo v trajanju najmanj šest let ali ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem državnem izpitu. Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije pa je v drugem odstavku 254. člena jasno zapisala, da so člani Splošnega sodišča »izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvoumna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje«. Tudi nekdanja ustavna sodnica dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić v enem od njunih ločenih mnenj na ustavnem sodišču razlagata Pogodbo o Evropski skupnosti na način, da se za sodnika Sodišča prve stopnje v Luksemburgu zahteva kvalifikacija opravljanja višjih sodnih funkcij, kar bi v slovenskem pravnem redu odgovarjalo pogojem, ki se zahtevajo pogoji za sodnika višjega sodišča.
Ministrstvo za pravosodje odgovarja: Opravljeni pravniški državni izpit ni potreben!
Za potrditev, ali drži naša informacija, da Bossiera nima pravosodnega izpita, smo povprašali pravosodno ministrstvo, ki, malce s sprenevedanjem, odgovaraja:
“Za kandidata za sodnika mednarodnega sodišča lahko skladno s 3. členom Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS) kandidira oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za sodnika ustavnega sodišča. Poleg navedenih pogojev mora oseba izpolnjevati tudi pogoj aktivnega znanja jezika ali vsaj enega od jezikov, ki se pri mednarodnem sodišču uporabljajo kot uradni jezik (angleški ali francoski jezik).
Prvi odstavek 12. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) določa, da je oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZSS, lahko izvoljena na sodniško mesto vrhovnega sodnika, če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. V skladu z drugim odstavkom 12. člena ZSS pa je za vrhovnega sodnika lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZSS, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
Prvi odstavek 8. člena ZSS določa, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
3. da je dopolnil 30 let starosti,
4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
5. da je opravil pravniški državni izpit,
6. da ni bil obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
7. da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V skladu z 9. členom ZUstS pa je za sodnico oziroma sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. V tem primeru izpolnjevanje pogoja opravljenega pravniškega državnega izpita za imenovanja kandidata za sodnika mednarodnega sodišča ni potrebno.”
Pod črto, Nina Savin Bossiere nima opravljenega pravniškega državnega izpita.
Dejstvo pa je, da ta gospa v nobenem primeru ne izpolnjuje zahtev, ki jih predvideva Pogodba o Evropski uniji, ki smo jih prej omenili. Seveda bomo nadaljevali z raziskovanjem, zakaj jo je sodni svet sploh spustil skozi svojo sito in jo umestil med favorite tega izbora. Gospa nikoli ni bila v kot sodnica, tožilka ali odvetnica v kakšni sodni dvorani v Sloveniji, sedaj pa je nekdo želi čez noč umestiti na mesto sodnice v Evropski uniji, kjer sodijo v sporih pomembnih za pol milijarde ljudi.
Za Nino Savin Bossiere lahko kot obrobno zanimivost še zapišemo, da ljudje iz slovenske skupnosti v Luksemburgu vedo povedati, da je svoja otroka izpisala od slovenskega pouka, ki je v Luksemburgu organiziran za Slovence, ki tam živijo.
Skratka, smo na pragu škandala in sramote?
