Prenovljeno malo dvorano državnega zbora, kjer domuje državni svet, so danes slovesno predali v uporabo. Prenova, na katero je dvorana čakala 60 let, je stala nekaj več kot pol drugi milijon evrov. Dvorana v spomeniško zaščiteni parlamentarni stavbi ima 90 sedežev, opremljena je podobno kot velika dvorana in je lahko alternativa za zasedanje DZ.
Predsednik državnega zbora Dejan Židan se je ob odprtju nove dvorane ozrl v zgodovino. Pred 60 leti, 19. februarja 1959, je bila svečano odprta zgradba z malo dvorano – palača ljudske skupščine, ki je pomembno zaznamovala zgodovino slovenske države in naroda.
Leta 2000 je državni zbor doživel prenovo velike dvorane, leta 2007 pa sta bili prenovljeni obe dvorani na strani ob Tomšičevi ulici. Čeprav so bili načrti za prenovo male dvorane pripravljeni že pred desetletjem, je ta prenovo dočakala šele sedaj, ko se Slovenija bliža predsedovanju Svetu EU. Del aktivnosti bo namreč ob predsedovanju potekal v tej dvorani.
Židan je pozdravil dejstvo, da je bila dvorana slovesno odprta prav na današnji dan, ko obeležujemo obletnico plebiscita, ki je prinesel slovensko samostojnost, datum sprejema prve slovenske ustave, leta 1992 pa se je slovenska oblast na ta dan na novo konstituirala.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je dejal, da prenova dvorane v slovenskem parlamentu odpira novo poglavje. “Dvorana bo še naprej služila svojemu namenu, torej plenarnim sejam državnega sveta. Obenem bo služila posvetom, ki jih bo po novem organiziral tudi državni zbor.”
“Izkazalo se je, da so posveti državnega sveta s civilno, strokovno in laično družbo izjemno pomembni in velik doprinos k razvoju demokracije in vplivu javnosti na zakonodajo v Sloveniji, tako da pričakujemo, da bo v prihodnje v tej dvorani še bolj živahno, kot je bilo doslej,” je dejal.
“To je bil eden večjih projektov, ki jih je državni zbor izvedel v zadnjih 20 letih,” je izpostavila generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar. Stroški obnove so bili predvideni pri 1,4 milijona evrov, a bodo zaradi potrebe po menjavi stranskih balkonov na koncu narasli na okrog 1,55 milijona evrov.
