Raziskava na odraslih Slovencih je pokazala precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti z vitaminom D. Med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, okoli 40 odstotkov je imelo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi lahko predstavljalo tveganje, kažejo izsledki raziskave.
Med starejšimi odraslimi nad 65 let so z vitaminom D nekoliko bolje preskrbljene ženske, med odraslimi do 65 let pa moški, kažejo rezultati raziskave, ki jo je izvedel Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Univerzitetnim kliničnim centrom.
Sodelovalo je 280 oseb, starih med 18 in 74 let. Preskrbljenost z vitaminom D pa so raziskovalci določali na osnovi laboratorijskih analiz vzorcev krvi.
Kot navaja vodja projekta z inštituta Igor Pravst, so še bolj zaskrbljujoči rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih.
Precej boljša situacija pa je bila poleti, ko je bilo z vitaminom D preskrbljenih 60 odstotkov starejših odraslih in 75 odstotkov odraslih, mlajših od 65 let. V tem času je optimalno preskrbljenost z vitaminom D dosegalo 27 odstotkov starejših odraslih in 37 odstotkov odraslih do 65 let, od tega 43 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk. V raziskavo so sicer zajeli tudi prebivalce, ki so poročali, da uživajo prehranska dopolnila z vitaminom D.
Bodo pa rezultati raziskave predstavljali pomembno izhodišče za nov raziskovalni projekt Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D, ki je bil začet v letošnjem letu. Hkrati se vzpostavlja tudi strokovna skupina, ki bo na osnovi razpoložljivih podatkov pripravila nacionalne smernice za preskrbo z vitaminom D.
Gre za izjemno pomemben vitamin, ki igra eno ključnih vlog pri normalnemu delovanju človeškega telesa. Med drugim povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbira kalcij iz prehrane, ključen pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema, navajajo na inštitutu za nutricionistiko.
Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, denimo s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa je jeseni in pozimi zaradi pomanjkanja ali slabše intenzitete sončnih žarkov biosinteza v koži zmanjšana, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, medtem ko ga rastlinska živila vsebujejo predvsem v obogatenih izdelkih. Zato lahko posameznik do neke mere že z rednim vključevanjem teh živil v priporočeni pogostosti in količini prispeva k svoji boljši preskrbljenosti z vitaminom D. Proizvajalci dodajajo ta vitamin tudi v nekatera živila, najpogosteje v žita za zajtrk, različne namaze in napitke, pri katerih je to na označbi tudi jasno navedeno.
