Dr. Tamara Griesser Pečar, zgodovinarka:
»Sodišče sploh ni upoštevalo dejstva, da je škof Rožman pomagal neštetim ljudem, ki so pri njem iskali pomoč. Prav to pa je bil vzrok za njegove stike z okupatorjem. Njegovo delovanje med vojno je sploh samo razumljivo pod vidikom njegovih intervencij za pregnane duhovnike, talce, zapornike, internirance, jude. Rožman je bil in to kaže njegovo celotno delovanje od prvega trenutka, ko je postal škof, v prvi vrsti dušni pastir – če je pomagal ljudem, če ni hotel pustiti svojih fantov na cedilu pred domobransko prisego in je z njimi ob odsotnosti nemških vojakov celebriral mašo. Rožman je bil po vsem kar nam je znano, globoko prepričan, da bodo zavezniki zmagali, da pa bo nemški poraz odločen drugje in ne v Sloveniji. Zato je menil, da nasilen upor ljudstva ni prava pot. Izzval bi samo nepotrebne žrtve.«
Vir: Časnik
