Dr. Stanko Gerjolj, pedagog, teolog in profesor:
»Grozodejstva so bila sicer storjena že daleč v preteklosti, a so posledice še vedno vidne. Otroci pobitih ter mučenih in zlorabljenih staršev so takrat čutili globok eksistencialni vakuum, a so bili v močni komunistični evforiji brez ustrezne opore. Pod ideološkimi pritiski so se v totalni odvisnosti prelevili v ‘delavsko maso’, s kateri ni bilo težko manipulirati. Vedeti moramo, da je bilo izražanje prezira do staršev in sorodnikov v šoli in javnosti ovrednoteno kot ‘posebno pogumno dejanje’. To je najbrž povezano z dejstvom, da so komunisti ustvarjali strah in sovraštvo na kolektivni ravni.«
Vir: Družina / Slovenski čas
