Povprečen Slovenec je lani za prehrano porabil 152 kilogramov sadja, 126 kilogramov žit, 117 kilogramov zelenjave, 93 kilogramov mesa, 67 kilogramov krompirja, 34 kilogramov belega sladkorja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. Za hrano potrošnik v povprečju nameni približno 1400 evrov letno, od tega okoli 350 evrov v gostinskih obratih.
Potrošniki večino denarja namenijo za nakupe živil, ki jih potem porabijo doma. Za to potrošnik ali en član gospodinjstva v povprečju nameni približno 1050 evrov letno, so ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, izračunali na statističnem uradu.
S proizvodnjo živil se je lani v Sloveniji ukvarjalo 2360 podjetij, s prodajo pa so ustvarila 2,1 milijarde evrov prihodkov in 499 milijonov evrov dodane vrednosti. Največjo dodano vrednost so ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Največji prihodek v tej dejavnosti je bil ustvarjen s prodajo klobas (devet odstotkov) in kruha (sedem odstotkov). V proizvodnji živil je bilo 16.522 zaposlenih, povprečna bruto plača pa je bila 1361 evrov.
Meso in mesne izdelke je lani proizvajalo 369 podjetij, ki so ustvarila 726 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 141 milijonov evrov dodane vrednosti. Zaposlenih v tej proizvodnji je bilo 5174, povprečna bruto plača je bila 1273 evrov.
S predelavo ter konzerviranjem sadja in zelenjave se je ukvarjalo 391 podjetij, prihodki iz prodaje so se ustavili pri 112 milijonov evrov, dodana vrednost pa pri 37 milijonih evrov. Zaposlenih je bilo 1085, povprečna bruto plača je dosegla 1426 evrov.
S predelavo mleka se je ukvarjalo 252 podjetij, ki so lani ustvarila 368 milijonov evrov prihodkov in 71 milijonov evrov dodane vrednosti. V tej proizvodnji je bilo 1827 zaposlenih, povprečna bruto plača je bila 1626 evrov.
Pekarske izdelke in testenine je lani proizvajalo 820 podjetij, ki so ustvarila 399 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 132 milijonov evrov dodane vrednosti. Zaposlenih v tej dejavnosti je bilo 5743, povprečna bruto plača je bila 1251 evrov.
Podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil, so lani uvozila za 1,7 milijarde evrov hrane, izvozila pa so je za eno milijardo evrov.
Največ hrane so uvozila iz Nemčije (15,8 odstotka), Italije (14,4 odstotka), Hrvaške (14,4 odstotka), Avstrije (12,6 odstotka) in Brazilije (8,4 odstotka), medtem pa največ izvozila na Hrvaško (20,9 odstotka), v Italijo (17,5 odstotka), Avstrijo (7,9 odstotka), Madžarsko (5,3 odstotka) in Nemčijo (4,9 odstotka).
