Res krivica huda se dogaja,
utajil je revež bil prihodke,
a imel še večje je odhodke,
zdaj sodišče ga brezvestno graja.
Govorijo, da je koruptiven,
v lasten žep da je denarje spravljal,
da nihče ne ve, kje vse zapravljal,
in pa, da nikakor ni naiven.
Oh, krivica, tebi se upreti
ni mogoče, si tako krivična,
zoper tebe v hipu vsaka nična
je beseda, v zanko smo ujeti.
Mar nihče ne vidi več resnice?
Ko je miloščino mož pobiral,
s tem samohranilko zgolj podpiral,
da imela je vsaj za plenice.
Za zdravila, da ne govorimo,
v farmaciji namreč je draginja
in življenje vedno bolj hudinja,
v to krivico končno se ozrimo.
Sodna manjka le ugotovitev,
da vse tole čista je resnica,
in da huda bi bila krivica,
če ne bo sledila oprostitev.
