Prehitra vožnja ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 37 ljudi od skupaj 91 umrlih. To je sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto prej. Letos je do konca maja zaradi prehitre vožnje življenje izgubilo 19 oseb, v primerljivem obdobju lani pa 15.
Agencija za varnost prometa bo zato v sodelovanju s policijo v ponedeljek začela drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala do 23. junija, ponovili pa jo bodo še avgusta. Namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje teže njihovih posledic, so sporočili iz agencije.
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč je v letu 2018 znašal 17,9 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1110 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 19 oseb. Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta izgubila življenje.
Vozniki med 18. in 34. letom starosti so najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. V obdobju zadnjih petih let so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila.
V okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost so policisti aprila letos izvajali evropsko usklajeni maraton nadzora hitrosti na 611 lokacijah po vseh Sloveniji. Vpliv nadzora so preverili tudi na prikazovalnikih hitrosti Vi vozite, ki so nameščeni na osmih različnih lokacijah po Sloveniji. Rezultati kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi ko nadzor ni očiten. V povprečju se je povprečna hitrost na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 kilometra na uro oziroma za 6,2 odstotka.
V zadnjem desetletju je bilo največje znižanje povprečnih hitrosti ugotovljeno na državnih regionalnih cestah izven naselja. Povprečne hitrosti so se znižale za osem kilometrov na uro oziroma za 11 odstotkov.
Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami, več kršitev pa je v nočnem času. Delež prehitrih voznikov na regionalnih in glavnih cestah znotraj naselja podnevi znaša 57 odstotkov, ponoči pa 67 odstotkov.
V analizi podatkov 37 prikazovalnikov hitrosti iz let 2017 in 2018 so ugotovili tudi nekaj zaskrbljujočih primerov. Najvišja izmerjena hitrost, kjer je bila omejitev 60 kilometrov na uro, je znašala 165 kilometrov na uro. Kjer je bila omejitev 30 kilometrov na uro, je objestni voznik to prekoračil za skoraj 70 kilometrov na uro. Visoke prekoračitve hitrosti so izmerili tudi pri omejitvah 40 in 50 kilometrov na uro. Tam je najvišja izmerjena hitrost znašala 132 oziroma 180 kilometrov na uro.
