V tokratni Polemiki smo gostili dr. Blaža Mrevljeta, vrhunskega kirurga in poznavalca razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pogovor z njim se posluša kot napet kriminalni roman, katerega konec moramo napisati skupaj in presekati koruptivne naveze, ki so znane, meni dr. Mrevlje, strokovni sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje odgovornosti v programu otroške kardiologije in na področju nabav v zdravstvu. V zgodbo z žilnimi opornicami je dr. Mrevlje vpet že več let. Nedavno pa je dobil povabilo za sodelovanje v nadaljnjih preiskavah zlorab v zdravstvu, ki jih vodi predsednica komisije Jelka Godec, zato je začasno pustil službo v tujini in se odločil pomagati komisiji pri čim bolj uspešnem delu.
Na novinarsko vprašanje, kdaj je prvič posumil, da gre v zdravstvu nekaj hudo narobe, je dr. Blaž Mrevlje dejal: “Žilna opornica je kovinska mrežica, vstavljena na balonu v žilo, da jo razširimo in odpremo, podobna vzmeti v kemičnem svinčniku. Ko sem bil na izobraževanju v tujini na Poljskem, sem vprašal kolege, koliko takšna opornica pri vas sploh stane, ker pri nas je bilo rečeno, da je to blazno draga zadeva. Pri nas je namreč taka kovinska cevka stala čez 1.000 evrov! Ko sem dobil na Poljskem podatek, da je to 300 do 400 evrov, odvisno od tipa in proizvajalca, sem zastrigel z ušesi, in seveda to povedal tudi svojemu mentorju v Ljubljani dr. Marku Noču, ki je znan kot tisti drugi zdravnik, s katerim sva se skupaj, ob pomoči medijev, borila zadnja leta, da so cene opornic padle na nivo cen iz Evropske unije. Problem je seveda v tem, kot pri drugih materialih, da so te zgodbe zelo podobne, materiali preplačani in denar skanaliziran preko firm v tujino.”
V nadaljevanju oddaje je dr. Blaž Mrevlje povedal: “Zdravstvo je eden največjih podsistemov v državi. To kompleksnost pa eni strani uporabljajo kot izgovor in orodje, da ljudje ne bi razumeli bistva. Zgodba žilnih opornic je tukaj odkrila, kakor poteka v zdravstvu organiziran kriminal, kot jaz rečem, ker definicija organiziranega kriminala je, da to počne skupina ljudi, na organiziran način in skozi čas, ne glede na to, da je to zavito v belo haljo ali državno bolnišnico, univerzitetno ustanovo itd., potem za to potrebujmo: monopolno zavarovalnico, nedelujoče in leno ministrstvo, katerega delo spremljamo že 30 let. Potem so tukaj še državne zdravstvene ustanove, NPU, ki se izgovarja, da ga koordinira SDT, ki pa ga vodi Harij Furlan. In krog je sklenjen. Rezultati ropanja zdravstva pa so: nobena bolnišnica ni bila obnovljena, nobena cena se ni znižala, čakalne vrste se podaljšujejo, ljudje pa umirajo.”
Za takšno politiko do zdravstva so odgovorne različne frakcije bivše komunistične partije, meni dr. Mrevlje, “ki se malo prepleskajo in preoblečejo, zato da se to vse skupaj vzdržuje. Če bi bil namen tistih, ki dejansko iz grmovja to državo vodijo, dober, potem bi po 30 letih danes Slovenija bila moderna država srečnih, zadovoljnih ljudi, ki bi radi hodili v službo, z veseljem vzgajali svoje otroke, se ne ukvarjali z zbiranjem zamaškov za otroke v stiski, ampak tega pač ni, zato jaz rečen temu primitivna balkanska skorumpirana psihopatija tranzicijske medicine. Če se desetine milijonov evrov na leto porablja, da si nekateri podaljšujejo jadrnice po jadranskih obalah, gradijo vikende v Kranjski Gori, na Cresu, na račun denarja, ki bi moral iti v modernizacijo ustanove, raziskave, boljše plače sester, zdravnikov in drugega osebja, potem je pač to najprimernejši opis”.
Rešitev, meni dr. Mrevlje, je na dosegu roke. “Zavedanje ljudi, da je v zdravstvu katastrofa, da ljudje razumejo, kaj jim govorimo, da sebi pomagajo tako, da nas podprejo, ki jim želimo pomagati, da prepoznajo, da vsi ti silni milijoni lahko zelo hitro spremenijo zdravstvo, namesto da ščitimo lastnika jadrnic, vikendov in računov v Švici. Ljudje naj končno spregledajo, prisluhnejo in podprejo tiste, ki se zavzemamo za spremembe. Od svojih politikov naj zahtevajo spremembe, saj vsi potrebujemo kdaj zdravniško pomoč, zato moramo pri spremembah sodelovati vsi, ne glede na politično pripadnost. Če se bomo zavedali, da te stotine milijonov evrov lahko prinesejo nujne spremembe, lahko imamo čez 10, 20 let Evropi primerljivo zdravstvo.”
Posnetek oddaje si lahko ogledate TUKAJ.
