Mojster Pepe tlesknil je z jezikom:
»Kam, Ostržek, si nas ti privedel,
čisto mene si, očeta, zmedel,«
in nadaljeval nato je z vzklikom:
»Naj kongres odreši te uroka,
ki priklical je prekletstvo nate,
vse bi dal ubožec Pepe zate,
vse za prizadetega otroka!
Ena celih šest, to je ocena,
ki dobil si, fant, jo od občinstva,
to je delo kajpak pobalinstva,
to za tvoje je norčije cena.
Vpil Ostržek si, da spet boš zmagal,
norca bril, še najbolj sam iz sebe,
da zardeval sem zavoljo tebe,
končno si kot kup lesa omagal.
Naj kongres peklenskih muk te reši,
moj Ostržek, najdi končno mero
in premagaj sebe kot oviro,
mene ki, očeta, najbolj smeši.
Naj po meri naredi obleka
zate končno se na tem kongresu,
da ne bom živel v nenehnem stresu,
lutko da imam in ne človeka!«
