Sonce je prvega junija spremljalo hrabre med vrtenjem pedalov po Slovenski turnokolesarski poti (STKP), ki v 41 etapah obkroži deželo na sončni strani Alp. Migimigi izziv je uspel! Več kot 200 planincev na kolesu je po posameznih etapah s skupnimi močmi prekolesarilo 1850 kilometrov dolgo krožno pot in simbolno povezalo Slovenijo ter tako pokazalo njen turistični potencial in izrazilo željo po prijaznejši zakonodaji in še obširneje označeni poti.
“Slovenska turnokolesarska pot je eden najobsežnejših projektov PZS v zadnjem času, ki smo jo načrtovali s podobnimi motivi kot v petdesetih letih danes tako priljubljeno Slovensko planinsko pot – ponuditi kolesarjem pot, na kateri bodo prekolesarili vse pomembnejše slovenske gorske predele, se sprostili v naravnem okolju in spoznali pomembne kraje iz planinske in narodopisne zgodovine. Pri nastanku in urejanju STKP sodelujejo številni turni kolesarji in markacisti po vseh Sloveniji, z akcijo STKP v enem dnevu pa smo jo poskušali predstaviti čim širšemu krogu turnih kolesarjev in jih spodbuditi, da se v prihajajočem poletju podajo nanjo, saj ni časovno omejena, tisto, kar šteje in ostane za dolgo, so doživetja na poti. Na turah so naši vodniki seznanili kolesarje s primernim odnosom do naravnega okolja in drugih obiskovalcev gora,” je pojasnil Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) in idejni oče STKP, ki je 1. junija vodil najštevilčneje obiskano prvo etapo od Ljubljane do Medvod oz. Škofje Loke.
Na Migimigi izzivu Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu so skupine turnih kolesarjev pod vodstvom prostovoljnih vodnikov po vsej državi isti dan zavrtele pedale po posameznih delih krožne poti, ki po trasi skozi vse pomembnejše gorske skupine obišče 112 kontrolnih točk, med njimi 52 planinskih koč in številne pomembne planinske in turistične znamenitosti. Prvega junija je po do zdaj zbranih podatkih po STKP kolesarilo več kot 200 turnih kolesarjev, od dva do 37 na posamezno, enodnevnemu dogodku prilagojeno etapo. Zadovoljni obrazi so povedali vse in še več in niti strmi vzponi, predrte zračnice in blato niso pokvarili prešernega vzdušja z razgledom.
“Veseli me, da smo skupno turo ‘STKP v enem dnevu’ planincev na kolesu uspešno izpeljali. Kot mi je znano, podobnega rekreativnega dogodka v turnem kolesarstvu še ni bilo. Celotna organizacija je temeljila na pobudi prostovoljcev, članov planinskih društev, ki se ukvarjajo tudi s turnim kolesarstvom. Sama izvedba je potrdila pregovor: En gram prakse je vreden več kot tona knjig. Z usklajeno izvedbo ture smo pridobili dragocene dodatne informacije o poti in možnih izboljšavah, tako logističnih kot o sami trasi. Napoved ture je pritegnila turne kolesarje, ki se z odkrivanjem narave s kolesom ukvarjajo ljubiteljsko, in eden od pozitivnih učinkov je bila tudi izmenjava izkušenj med bolj in manj izkušenimi kolesarji ter vodniki, ki so vodili posamezne etape,” je ocenil Atila Armentano, načelnik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, ki je vodil etapo od Petrovega Brda do Planinske koče na Uskovnici.
Turno kolesarstvo je vedno bolj priljubljen način rekreacije v naravi, turni kolesarji pa so združeni vnovič pokazali, da si želijo večji posluh države, je po dogodku izpostavil Armentano: “Prepričan sem, da bo 1. junij 2019 s stališča razvoja turnega kolesarstva v Sloveniji ostal zapisan kot eden od mejnikov, ki nas vodijo k prijaznejši zakonodaji. Z odzivom kolesarjev na povabilo smo pokazali, da tudi zakonodajalci ne morejo več spregledati priljubljenosti turnega kolesarstva med Slovenci, kaj šele med gosti iz tujine. Želimo, da se formalnopravni okviri čim prej uredijo, saj se bomo ob izpolnitvi tega pogoja lahko posvetili razvoju pravilnega, trajnostnega in naravovarstveno usmerjenega turnega kolesarstva. Z organizacijo STKP v enem dnevu smo dokazali, da smo planinci na kolesu kot člani PZS sposobni aktivno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju zakonodaje na tem področju, seveda vedno v sodelovanju z ostalimi skupinami, ki sprejemajo naravno okolje kot svoj drugi dom.”
Na celotni 1850-kilometrski trasi Slovenske turnokolesarske poti je več kot 50 tisoč višinskih metrov vzpona, najvišja točka je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji sta Piran in Sečoveljske soline (1 m), najdaljša etapa z največjo višinsko razliko pa se s 66,8 kilometra in 1882 višinskimi metri raztegne od Doma na Peci do Doma planincev v Logarski dolini. Vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, a tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok krog kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod je treba kolo tudi potiskati. O priljubljenosti STKP priča podatek, da Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti z žigi polni več kot 2300 kolesarjev, 16 pa jo je že prevozilo v celoti.
“Osnovna trasa STKP meri kar 1850 kilometrov, kar zahteva nekako pet tednov kolesarjenja. Kmalu po odprtju poti smo spoznali, da je za številne kolesarje to najbrž prevelik zalogaj, predvsem imamo v mislih tujce iz bolj oddaljenih krajev. Zato smo na nekaterih območjih STKP povezali v zaokrožene celote, t. i. pentlje, za katere je potrebnih le nekaj dni. Že letos začenjamo urejati Julijsko in Zasavsko pentljo, s finančnim prispevkom turističnega gospodarstva, ki je spoznalo ekonomski potencial poti,” Rovan razgrinja načrte za prihodnost, ki ne bi bila mogoča brez velike podpore v preteklosti in sedanjosti: “Zahvala za podporo neutrudnim prostovoljcem na terenu in zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki bo že tretje leto zapored namenila pet tisoč evrov za postavitev tabel STKP in poleg tega v okviru programa Migimigi spodbuja k večji prepoznavnosti STKP.” Izziv ostaja nadaljnje markiranje in označevanje STKP z usmerjevalnimi tablami, s katerimi je opremljena že tretjina poti, in sicer v občinah Maribor in Kranjska Gora, na Dolenjskem in v Beli krajini, v velikem delu Zasavja, Slovenskih Goric, Koroške in Primorske ter delu Notranjske, Kozjanskega in Kočevskega.
“Aktivno preživljanje prostega časa in počitnic je še vedno v razmahu, prav tako je v porastu obisk daljinskih poti, tako pohodniških kot kolesarskih. V človeški naravi je nekaj, kar nas žene k premagovanju poti in preseganju samega sebe, in to povečini dosegamo na daljših poteh. Slovenska turnokolesarska pot, ki že zdaj vključuje 112 kontrolnih točk, med njimi 52 planinskih koč, torej več kot polovico pa ostale, tudi turistične ponudbe, ima izjemen turistični potencial, da postane osrednji turistični kolesarski produkt Slovenije. Ravno dogodek STKP v 1 dnevu nam je dal vpogled v enodnevne ture, organizirane na različnih koncih Slovenije oz. z različnih izhodišč, s čimer smo pridobili informacije o logističnih potrebah in podatke s terena, ki nam bodo zagotovo služili za nadaljnji razvoj STKP,” razlaga Karmen Razlag, koordinatorica vodnikov na STKP v enem dnevu, sicer pa svetovalka za načrtovanje in izvedbo turističnih projektov na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje, v soboto turnokolesarska vodnica od Gorišnice do Maribora.
Turnokolesarskega izziva so se udeležili tudi Migimigi ambasadorji Trkaj, Andrej Hauptman in Matjaž Šerkezi ter tako še dodatno spodbudili k zdravemu duhu v zdravem telesu. Dogodek STKP v enem dnevu so v sodelovanju pripravila planinska društva oz. turnokolesarski odseki in njihovi turnokolesarski vodniki ter Komisija za turno kolesarstvo PZS ob podpori zavarovalnice Adriatic Slovenica in drugih partnerjev – Olimpijskega komiteja Slovenije, Fundacije za šport, Slovenskih železnic in Intersporta Slovenija.
