Je visoko letal svoje čase,
dasiravno nizko bil je vedno,
tega sploh omenjati ni vredno,
vsak najbolje bo že vedel zase.
Bil je svojčas glavni na višini,
reaktivni praktično letalec,
tudi če v osnovi je padalec
in pa ribič, ki lovi v plitvini.
Je potem spustila se višina,
vedno niže je možicelj padal,
ni oblakom več in pticam vladal,
vedno bolj ga vlekla je nižina.
Nizek sam in nizka vsa zmogljivost,
slednjič je trdno pristal na zemlji,
rekel si je: No, pa tukaj jemlji,
kar na voljo je za podkupljivost.
Se letalec je v fotelju zleknil,
zdaj novinarja bi izigraval,
se ob tem gledalec je zabaval,
gledal ga, ki nizko je poklenil.
Nizko bil je, zdaj samo še niže
naš pritehnež se ceneno kaže,
ne pomaga, v mikrofon če laže,
dejstvo je, da zemlji je vse bliže.
Bil predsednik je letalske družbe,
svojčas je obvladal vse višine,
zdaj dokaz je živ, kako vse mine,
zdaj opravlja le nizkotne službe.
Zdaj dokaz je, v kakšni hudi krizi
se povzpetnik znajde tak nizkoten,
slednjič kot konferansjé zakoten
intervjuva sam ob klubski mizi.
Nizko pade, kdor visoko leta,
znan pregovor je, se ve, slovenski,
ga kreator ponazarja scenski,
z mikrofonom samcat ki opleta.
