V Budimpešti raste nov stadion. Gre za največji gradbeni projekt na Madžarskem v zadnjih treh desetletjih. Projektanti pravijo, da so želeli zgraditi »stadion 21. stoletja«. Prostora bo za 67 tisoč obiskovalcev, graditelji pa zagotavljajo, da so upoštevali najvišje varnostne standarde.
Medtem ko večina držav v Evropi počasi tone v recesijo, pa v srednji Evropi posli za zdaj še cvetijo. Na Madžarskem pospešeno gradijo nov nogometni stadion v glavnem mestu Budimpešti. Po pisanju spletnega portala magyarepitok.hu je graditev tega stadiona največji gradbeni projekt, ki so se ga na Madžarskem lotili v zadnjih treh desetletjih. Ime stadiona Puskás Aréna bo enako, kot je bilo ime prejšnjega stadiona, zgrajenega leta 1953, ki je stal na istem mestu in je poimenovan po madžarski nogometni legendi Ferenczu Puskásu. Odprtje novega stadiona predvidevajo za 25. november, ko v državi praznujejo »dan madžarskega nogometa«, spomin na »tekmo stoletja«, ko je madžarska nogometna reprezentanca 25. novembra 1953 na Wembleyju premagala Veliko Britanijo s 6:3 (Puskás je na omenjeni tekmi dal dva zadetka).
Ohraniti čim več starega
Odprtje novega stadiona bo zaključek triletnega dela, ki se je začelo z rušenjem starega stadiona leta 2016. Naslednje leto sta gradbeni podjetji West Hungária Bau Ltd. in Épkar Ltd. začeli graditi strukturo nove arene. Podjetje Obuda Group pa je nadzornik gradnje, dizajna ter konzultant in nadzornik celotnega projekta. Balázs Fürjes, državni sekretar, ki je v madžarski vladi odgovoren za razvoj glavnega mesta, je dejal, da so se pri projektu ozirali na to, da bi ohranili čim več originalnega stadiona. Tako bo na primer ohranjen stolp starega stadiona, v katerem nameravajo na pomlad 2020 odpreti muzej, posvečen Ferenczu Puskásu. Novi stebri stadiona bodo zgrajeni tako, da bodo spominjali na stare. Državni sekretar je tudi dejal, da je zgradba stadiona že skorajda končana, vendar je ostalo še precej drugih del, preden bo gradnja dejansko končana; kot primer je navedel polaganje električne napeljave in ureditev zelenice na igrišču.
Druga najvišja zgradba v Budimpešti
Sicer pa graditelji in projektanti s ponosom navajajo številke o novem stadionu. Celotni stadion se bo raztezal na 388 tisoč kvadratnih metrih površine, igrišče in tribune pa bodo pokrivali 208 tisoč kvadratnih metrov. Na stadionu bo prostor za 67.155 gledalcev nogometnih tekem, ta številka pa bo nekoliko višja, če bodo na njem organizirali koncerte ali kakšne podobne množične prireditve, recimo zborovanja. V tem primeru bi lahko stadion sprejel 78 tisoč obiskovalcev. Vsi trije nivoji prostorov za gledalce na stadionu bodo s streho zavarovani pred dežjem in soncem.
Projektanti in graditelji stadiona poudarjajo, da je graditev dajala delo 15 tisoč ljudem, ta čas jih dela na stadionu okoli dva tisoč. V konstrukcijo so vgradili 10 tisoč ton jekla, kar bi zadostovalo, da bi zgradili dva nova velika mostova čez Donavo, medtem ko bi količina železobetona, vgrajenega v strukturo, zadostovala za 75 desetnadstropnih stolpnic. Stadion bo tudi druga najvišja stavba v Budimpešti, saj bo najvišja točka nove zgradbe 52 metrov nad tlemi.
Visoki varnostni standardi
Projektanti pravijo, da so želeli zgraditi pravi »stadion 21. stoletja«. Poleg igrišča, prostorov za gledalce in slačilnic bodo v zgradbi tudi uradni prostori, restavracija, muzej, športna trgovina in za vsak primer tudi policijska postaja, da bi čim bolj zagotovili varnost obiskovalcev. Varnosti so nasploh posvetili velik del pozornosti pri projektiranju, saj so namenili obiskovalcem zadosti prostora, da se lahko hitro pomikajo na tribune in z njih. Stadion tako dosega najvišje varnostne standarde, ki jih predpisuje Mednarodna nogometna zveza, saj so tudi zmanjšali čas, namenjen za evakuacijo, z dvajset minut, kot je bil na starem stadionu, na osem. Graditelji zato pričakujejo, da bo nogometna zveza odobrila delovanje stadiona, ki bo v tem primeru gostil štiri tekme Evra 2020.
Trump gostil Orbána v Beli hiši
Medtem ko je domet aktualne slovenske vlade park pred Belo hišo v Washingtonu, je bil v rezidenci ameriškega predsednika madžarski premier Viktor Orbán toplo sprejet. Obisk je tudi zaznamoval dvajsetletnico madžarskega članstva v zvezi Nato. V pogovoru sta Orbán in ameriški predsednik Donald Trump obdelala vrsto aktualnih tem, med drugim mednarodne trgovinske odnose, vprašanja energije in kibernetsko varnost. Ameriški predsednik je hvalil madžarskega premierja in Madžarsko kot dobro članico zveze Nato, navdušen pa je bil tudi nad madžarsko obrambo svojih meja pred migrantskim navalom. Orbán pa je na novinarski konferenci dejal, da je Madžarska ponosna, da je zaveznik ZDA v boju proti terorizmu ter v zaščiti preganjanih krščanskih skupnosti po svetu.
Ministrstvo prikrivalo zločine azilantov
Nizozemski časopis De Telegraaf je razkril, da je ministrstvo za pravosodje in javno varnost zavajalo javnost in skrivalo zločine azilantov. Že pred dvema letoma so mediji razkrili, da oblasti skrivajo zločine priseljencev, da ne bi »spodbujali rasizma«. Ministrstvo je obljubilo transparentnost, a hitro požrlo besedo. Medtem ko so o manjših dejanjih − žeparjenje, drobne tatvine − poročali dokaj pošteno, so huda kazniva dejanja skrili pod rubriko »drugo«. Ta »druga dejanja« pa med drugim skrivajo 31 primerov umorov ali poskusov umora pa tudi posilstva, zlorabo otrok, trgovino z ljudmi, ugrabitve in izsiljevanja. Osebje ministrstva se izgovarja, da policija ni posredovala podatkov, časnik pa pravi, da če so lahko pridobili podatke oni iz svojih virov v policiji, bi jih lahko tudi ministrstvo.
V Avstraliji zmaga vladne koalicije
Anketne napovedi volitev so spet enkrat spodletele, saj je v Avstraliji na parlamentarnih volitvah koalicija liberalcev, nacionalistov in nacionalnih liberalcev osvojila še en vladni mandat. Ankete so sicer že skoraj leto dni kazale, da se bodo opozicijski laburisti po volitvah zavihteli v sedlo, vendar je po preštetih glasovih sledila hladna prha. Koalicija, ki jo vodi predsednik vlade Scott Morrison, ima ob petih še nepreštetih glasovih natančno polovico poslancev v parlamentu, kar je dovolj, da lahko vodi novo vlado. Tudi v primeru, če bi vseh pet še odprtih poslanskih sedežev pripadlo opoziciji, bi z glasom podpore nevladne nacionalistične stranke dobili zadostno formalno podpro za vodenje vlade. Zato je vodja laburistov Bill Shorten že priznal poraz in odstopil kot vodja stranke, čeprav bo vsej za zdaj še vedno ostal poslanec parlamenta.
