Pogovarjali smo se s podpredsednikom Slovenske demokratske stranke in evropskim poslancem Milanom Zverom, ki je tudi vodja slovenske delegacije v evropskem parlamentu. Govoril je o treh desetletjih SDS, delovanju v evropskem parlamentu in izzivih, s katerimi se soočata Slovenija in Evropska unija.
Milan Zver je doktor političnih znanosti, univerzitetni profesor, poslanec v evropskem parlamentu. Pred petindvajsetimi leti se je na povabilo Jožeta Pučnika aktivno vključil v politiko in postal njegov svetovalec. Kasneje se je zaposlil na ministrstvu za obrambo in postal vodja kabineta ministra Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko so odstavili ministra Janšo, se je zaposlil na Mestni občini Ljubljana. Kasneje je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet, državni svet in državni zbor. Bil je tudi minister za šolstvo in šport ter v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2008 predsednik Sveta EU za izobraževanje in šport. Leta 2009 je s SDS zmagal na evropskih volitvah in to ponovil še leta 2014. Leta 2012 je bil predsedniški kandidat. Že drugi mandat vodi slovensko delegacijo v Evropski ljudski stranki v evropskem parlamentu. Na kongresu v Mariboru leta 2017 je znova postal podpredsednik SDS. Vodi Strokovni svet SDS za zunanjo politiko. Je avtor številnih knjig in člankov.
Gospod Zver, ste avtor več knjig o Slovenski demokratski stranki. Leta 1996 ste izdali knjigo Sto let socialdemokracije, leta 2009 knjigo Dvajset pomladi SDS in sedaj še knjigo 30 let zvestobe Sloveniji. Kot vemo, je SDS pravna naslednica tako Slovenske demokratične zveze kot Socialdemokratske zveze Slovenije …
Knjiga 30 let zvestobe Sloveniji je prikaz zgodovine stranke, ki je bila ena prvih lastovk znanilk slovenske demokracije. Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena sicer že prej. Takrat so prisegali na to, da so predvsem stanovska organizacija. A če danes pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da so dejansko bili prva neodvisna politična organizacija po drugi svetovni vojni na Slovenskem, čeprav takrat tega dejstva niso smeli tako opredeljevati. Seveda ne gre za primat, kdo je bil prvi. Pomembno je, da so se naposled pridružili Demosu, ki je združil opozicijske sile in izvedel vse potrebne zadeve, da je slovenski narod dobil svojo državo. Tudi o tem pišem v knjigi.
Prvi pogoj za to je bil dogovor o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije DEMOS. Kako ocenjujete vlogo obeh strank in Demosa, ki ga je vodil Jože Pučnik, pri osamosvojitvi Slovenije?
V začetku so v njej ključne vloge res opravljali člani SDZ in SDZS. V naši stranki pa smo predvsem ponosni na vlogi, ki sta jo opravila Jože Pučnik in Janez Janša. Podrobno poznam zgodovino Demosa, zato lahko izrečem trditev, da si težko predstavljam razvoj dogodkov, kakršen je bil, brez njiju. Tisti, katerih intimne opcije so bile drugačne, pa niso kaj prida pomagali. Nasprotno, že na samem začetku so oteževali osamosvajanje in demokratizacijo. Ker mainstream zgodovinopisje piše drugače, me ne bi presenetilo, če bi bil kdo drug prikazan kot glavni akter dogodkov, npr. Kučan.
Seveda nimava časa ne prostora, da bi šla podrobneje skozi zgodovino SDS. V čem pa je po vaše skrivnost uspeha SDS, da ji je kljub številnim udbomafijskim poskusom, da jo uničijo, uspelo voditi dve vladi, stala in obstala ter celo zmagala na lanskih predčasnih državnozborskih volitvah?
SDS je v tridesetih letih prehodila trnovo pot. Vsi napadi so jo le še krepili. Udbomafija ima neizmerne finančne vire. Ustanavlja ali kupuje stranke, politike, medije, publiciste, vse, kar vpliva na javno mnenje. SDS je ostala najbolj odporna na to. To šefe na drugi strani najbolj jezi. Zanimivo, od začetka do danes so se pritiski, da se SDS zlomi, le še krepili. V svoji knjigi pišem nekaj tudi o tem. Zlasti opis zadnjega desetletja se bere kot kriminalka. Vseskozi je šlo za poskus kriminalizacije SDS in posledično za osamitev. Za evropske volitve smo sestavili koalicijo s SLS in stratege levice precej presenetili.
SDS je premočno zmagala na lanskih državnozborskih volitvah, a desnosredinske vlade ni mogla sestaviti. Tako smo dobili novo levo vlado pod vodstvom Marjanca Šarca, ki jo podpira tudi ekstremistična Levica, po novem pa še SNS pod vodstvom Zmaga Jelinčiča. Kako ocenjujete njeno delovanje?
Te vlade usodno ne zaznamuje samo dejstvo, da je manjšinska, ampak da so jo sestavile stranke, ki so poraženke volitev. Predsednik vlade ima tako težave z legitimnostjo. Ima zagotovljeno večino z Levico, ki si je pridobila idealno pozicijo – za nič ni odgovorna, a vlada pleše tako, kot ona igra. Tu gre za sistemsko prevaro državljank in državljanov. Jelinčič sporadično podpira Šarca in vlado. Gre za enega najbolj zvitih politikov. Včasih se mi zdi vse skupaj ceneno, še posebej ko podpre slab proračun ali hvali Šarca …
Kako pa gledate na to, da predsednik vlade pred časom ni izkoristil priložnosti, ki jo je dobil, in ni nagovoril poslancev v evropskem parlamentu, je pa zato nedavno v intervjuju za evropski spletni portal Politico.eu ostro napadel vodstvo Evropske komisije. Jean-Clauda Junckerja je recimo obtožil pristranskosti v škodo Slovenije iz strankarskih razlogov …
No, prav to sem hotel poudariti. Jelinčič ga je pohvalil, ko je zavrnil govor v evropskem parlamentu. Šarec ni državnik, da bi se odločal državniško. Seveda tudi Jelinčič ni. Zato na ta škandal – zavrnitev govora v EP – gledata enako. Šarcu so očitno svetovali, da bo v fokusu političnega dogajanja, če bo ustvaril nekaj odmevnih političnih konfliktov. Zaostril je odnose z Evropsko komisijo, z Avstrijo, s Hrvaško, z Madžarsko in Italijo. Včasih me spominja na prigodo iz stripa Alan Ford, ko so nekemu obrambnemu ministru očitali, da je premalo dejaven. Pa je potem, da bi se izkazal, napovedal vojno vsaki drugi državi po abecednem vrstnem redu … No, ankete so premierja zaznale in spet je v igri, pa za to ni naredil nič koristnega.
Kritike vladajoče levice posredno letijo tudi na vas in SDS, češ da bi morala slovenska politika enotno nastopiti proti Junckerju in enotno proti Hrvaški v primeru arbitražnega sporazuma …
Razsodba ni v slovenskem nacionalnem interesu, saj je škodljiva. Potem pa nam uradna oblast očita, da se ne borimo za uveljavitev haaške razsodbe. SDS je večkrat odločno povedala, kaj je v slovenskem nacionalnem interesu. Prepričan sem, da bo Slovenija v dialogu s sosedo ne glede na status omenjene mednarodne razsodbe dobila več, kot so ji namenili haaški razsodniki.
Avtor biografije o Milanu Kučanu zgodovinar Božo Repe je nedavno v Mladini celo zapisal, če ga citiram: »Znova se pojavlja peta kolona: nekdaj je bila to nemška manjšina v Sloveniji in Jugoslaviji, danes postaja SDS.« Kako odgovarjate na te neverjetne očitke?
To je res neverjeten očitek, a lakajsko pisunstvo je vsepovsod zmožno sproducirati marsikaj … Dejstvo je, da je SDS najboj prozahodna politična sila v Sloveniji. Bili smo npr. edini, ki smo leta 2004 pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani praznovali vstop v EU. Bilo je na desetine slovenskih in evropskih zastav. Tedanji predsednik evropskega parlamenta Cox ni verjel, da je praznovanje pripravila opozicijska SDS, vladajoče stranke pa nič. Le prerivali in slikali so se ob podpisovanju pogodbe.
Danes je peta kolona prej nekdo, ki v nasprotju z izraženo ljudsko voljo na referendumih o evroatlantskih povezavah hoče restavracijo beograjskega in moskovskega režima v Sloveniji. Povejte mi, kdo je to, Kučan in Brščič na eni strani ali Janša in SDS na drugi? Ni treba biti doktor znanosti, da vidiš dejanske razlike. Ruska agentura je v sedanji Sloveniji bolj navzoča, kot je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je pripravljala teren za revolucijo.
Predstavniki novonastale Domovinske lige so malo nenavadno nastopili v Črnomlju, ko se je belokranjska civilna družba zavzela za bolje varovano južno mejo …
Na vsak način so hoteli, če rečem tako, prevzeti shod civilnodružbeni organizaciji. Kričali so, a izpadli so − milo rečeno − hecno. Še posebej ob kričanju Brščiča se je večina navzočih nasmihala. Kot bi se drl kak član Zbora dunajskih dečkov … A pustimo to.
Morda bi bilo res bolje, če bi se vsi ti, predvsem pa vladajoči, ubadali z realnimi problemi, da naša država močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev. Zakaj? Kje vidite vzrok za to? Za kakšna sredstva pri tem gre?
Vlada ima hude težave. Znova se je izkazalo, da novi obrazi, politiki brez kilometrine oziroma izkušenj, sami ne morejo upravljati z državo. Razpada zdravstveni sistem, v sumljivih okoliščinah gorijo smetišča in odlagališča, sodniki hodijo na leve strankarske zabave in politične shode, ustavne odločbe se ne uresničujejo, stanje v vojski je vse bolj alarmantno, nezakoniti migranti se prosto sprehajajo po državi in mnogi od njih se ukvarjajo s kriminalom. Ko je prišlo do ugrabitve slovenskega državljana, starega osemdeset let, sem bil tudi sam, vsega hudega vajen, šokiran. Šarčeva vlada ne zagotavlja varnosti.
Če imate nekompetentno vlado, to praznino, če se tako izrazim, izkoristi mafija.
Kar se pa črpanja evropskega denarja tiče, se mi zdi, da tu ne gre za nesposobnost, ampak za upor birokracije, ki je na tej točki spoznala svojo negativno moč. Če ne narediš kakega pričakovanja dejanja, postaneš močan. To je birokratska logika. Poleg tega je »nečrpanje« filozofija lenih birokratov. Če bi dobili denar, bi ga morali realizirati pa se pri tem še držati evropskih pravil. Zato so zanje boljše državne investicije, kjer so dejanja tistih, ki so pri koritu, lahko precej bolj nepregledna. Primer Stožic, Jankovića in Lukšiča je to logiko jasno razgalil.
Dotakniva se še vašega delovanja v evropskem parlamentu. Ali lahko izpostavite ključne stvari, pri katerih ste se angažirali? Vemo, da v njem vodite slovensko delegacijo, da ste njegov stalni poročevalec za program Erasmus plus in še bi lahko našteval …
Ja, dela je bilo ogromno … Morda bi res izpostavil Erasmus plus, boj proti terorizmu, poimenovanje dvorane po Jožetu Pučniku, spravni proces, boj za pravno državo. Še veliko bi lahko naštel. Ne nazadnje sem bil močno vpet tudi v mednarodno in domače delovanje SDS, ki je v teh letih preživljala težke preizkušnje. Saj se vsi spomnimo npr. procesa Patria, ki je odmeval tudi v evropskem parlamentu.
O tem, kar sem delal v EP, sem redno obveščal slovensko javnost. Seveda mi dominantni mediji niso sledili. Če bi na primer Fajonova vodila finančno najtežji evropski projekt, vreden treh slovenskih proračunov, se pravi Erasmus plus, bi vsak dan na poročilih poslušali to zgodbo o uspehu in o »nespornih zaslugah« gospe poslanke zanj. Dominantni mediji v Sloveniji o programu poročajo sramežljivo, ker sem moteč element. Erasmus bi mi lahko močno dvignil ugled. A namesto tega v zadnjih mesecih doživljam hude napade od Reporterja do Mladine, od Dnevnika do Večera. Bil sem izbran za tarčo.
Zakaj?
Mafija se je odločila, da me je treba sesuti. Po volitvah bo čas za analizo, skrbno smo beležili vse. Njihove lovke segajo povsod. Zakaj nadme? Loteval sem se tudi tem, kot sta Patria in poprava krivic ter postavitev pomnika v spomin na žrtve povojnih pobojev. To jih je še posebej motilo. Nekateri so sadili rožice, drugi igrali orglice … Jaz nisem tak, prevzemal sem resne obveznosti.
Če greva na instituicionalno raven: kakšna je realna moč EP, v kolikšni meri njegovo delovanje in sestava vplivata tudi na življenje evropskih državljanov?
Vemo, da je kar osemdeset odstotkov pravil usklajenih s pravili EU. Svet EU in EP močno vplivata na življenje evropskih državjanov. Zavedati se moramo, da je Unija z vidika denarja oziroma proračuna dokaj šibka, če bi jo primerjali npr. z ZDA. Z vidika pravne urejenosti pa je dokaj močna, integrirana. Na nekaterih poljih morda preveč, zato bi jo v prihodnje morali razbremeniti in prenesti nekatere stvari nazaj na članice, ki morajo ohraniti svojo avtonomijo.
Voditelji 27 članic Evropske unije in britanska premierka Theresa May so se pred časom v Bruslju dogovorili o prožni preložitvi brexita do 31. oktobra. Očitno bodo evropske volitve potekale tudi v Veliki Britaniji. Kaj to pomeni za delovanje EU?
To je velika nerodnost. Sedaj bodo Britanci, ki so v EP večinoma protievropski, odločali o usodi naše povezave. Največ koristi bodo od tega imeli socialisti, ki si obetajo okoli 30 sedežev angleških laburistov. EPP ne pričakuje glasov iz britanskih volitev. Lahko nastane neprijetna okoliščina. Če Manfred Weber ne sprejme glasov podpore Fidesza in če bodo socialisti podprti z glasovi laburistov, so lahko jeziček na tehtnici. V tem primeru lahko socialisti začasno, dokler laburisti ne zapustijo parlamenta, udejanjijo večino in oblikujejo vodstveno strukturo v EP in EK ter prevzamejo oblast.
Sliši se, da naklepajo oblikovati parlamentarno večino brez EPP, četudi ta zmaga!
Da, slišal sem za to možnost. Socialisti, liberalci in zeleni želijo sami oblikovati vodstveno strukturo institucij ne glede na to, da zmaga EPP. Ta promigrantska koalicija bi ogrozila evropsko civilizacijo. Evropejcev nas je komaj 5 odstotkov, a dovolj, da se ubranimo in obstanemo. Potrebujemo le pamet in srčnost, se pravi pripadnost svojemu narodu in evropskemu zavezništvu.
V zadnjem desetletju se je Evropska unija soočala z veliki izzivi in razhajanji, ki so jih prinesle svetovna finančno-gospodarska kriza, kriza evroobmočja in spremenjene geopolitične razmere. V temelju pa so v zadnjih letih Evropsko unijo pretresli brexit, teroristični napadi in nezakonite migracije. Je EU na prelomu?
Da, EU je na prelomu predvsem zaradi zadev, ki ste jih omenili. Predsednik SDS Janša je dejal, da bo uspeh naslednjega mandata že, če bomo stabilizirali Unijo. S tem se strinjam. A za kaj takega bodo potrebni politiki, ki bodo zadeve uredili. Bila bi katastrofa, če v EP dobimo večino, ki bi hotela, da EU razpade, ljudi torej, ki igrajo agendo Putina, Erdogana ali Rohanija.
V zadnjem času se kaže znotraj EU tudi veliko razhajanje med zahodnoevropskimi in srednje- oziroma vzhodnoevropskimi državami; na primer v odnosu do migracij, multikulturalizma in nacionalizma. Ta razhajanja so vidna tudi znotraj Evropske ljudske stranke, katere člani ste …
Ja, tudi pri nas so težave, a ne brezizhodne. Zahod včasih ne razume vzhoda in juga. Niti srednje Evrope. Premalo je teh razprav, tudi znotraj stranke, še bolj pa manjkajo širše razprave o tem. Klima je drugačna kot pred 15 leti, ko smo vstopali. Drugačna je, kot je bila pred 10 leti, ko je bila sprejeta pogodba o EU. Obdobje romantizma je mimo, smo že v času realizma. Tu so problemi, ki jim pogosto napačno rečemo izzivi, in nanje je treba najti konkretne odgovore. Samo nekateri morajo biti skupni in enotni, vse drugo je treba prepustiti državam po načelu subsidiarnosti.
Pred dnevi je madžarski premier Viktor Orbán sporočil, da on sam in njegova stranka Fidesz odrekata podporo vodilnemu kandidatu Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredu Webru. Razlog za to njegovo odločitev je Webrova izjava, da ne želi postati predsednik Evropske komisije z glasovi podpore iz Madžarske. Kaj to pomeni za SDS?
Za zdaj nič. SDS je že v preteklosti reševala napetosti, ki so umetno spodbujene. Strančice iz Beneluxa in nekatere skandinavske nenehno napadajo Orbána in Madžarsko. Kar se SDS tiče, smo jasno povedali, kdo je »špicenkandidat«. O tem se strinja tudi Orbán. Hkrati pa ne skrivamo, da imamo prijateljske odnose s Fideszom in jih bomo imeli tudi v prihodnje.
Za osem slovenskih mandatov v evropskem parlamentu se poteguje kar štirinajst kandidatnih list. Kako ocenjujte svojo konkurenco tako na levi kot na desni?
Naša skupna lista je tudi na teh volitvah favoritka. Imamo kakovostno ekipo, kombinacijo izkušenj in svežine. Tudi kandidata SLS na njej sta dodana vrednost. Želim, da bi v tretje vodil zmagovito ekipo in da se dobro politično razpoloženje iz evropskih prenese tudi pričakovane državnozborske volitve, ki bodo prej ali slej tu. To so pričakovanja največjega dela volilnega telesa v državi.
SDS je pripravila Manifest Slovenske demokratske stranke za evropske volitve 2019 z naslovom Evropa ZATE! Kateri so ključni poudarki tega Manifesta!? Za kaj se zavzemate?
Zavzemamo se za močne članice za močno povezavo. Prepričani smo, da EU ne more biti močna, če so njene članice šibke. Hočemo sistemsko okolje, ki ohranja naš način življenja, ki varuje svoje državljane – ne tako kot v primeru ugrabljenega Mirka Moravca. Hočemo enakomeren regionalni razvoj, dinamično gospodarstvo, skrb za okolje in kmetijstvo, priložnosti za mlade in skupnost brez korupcije. Ključna naloga bo zagotovitev višje ravni varnosti. Za vsa ta področja imata SDS in ELS dobre odgovore.
In še za konec. Zakaj so evropske volitve pomembne za prihodnost slovenskega naroda, njenih državljanov in Republike Slovenije? Zakaj menite, da se prav skupna lista SDS in SLS (ter NLS), ki jo vodite, zasluži podpro na evropskih volitvah 26. maja?
Za slovenski narod so volitve pomembne predvsem zaradi obstoja Unije, ki predstavlja najugodnejše mednarodno okolje, v katerem smo Slovenci doslej bivali. To mora obstati, saj nam omogoča obstoj in razvoj. To lahko zagotovijo sile, ki ne rušijo EU.
Naša lista zagotavlja prav to: spoštovanje kulturnih temeljev, npr. judovsko-krščansko vero, grško filozofijo, razsvetljenstvo ter skupne vrednote, kot so svoboda, enakost in solidarnost, in naposled politična načela, kot so mir, varnost, blaginja in razvoj. V dvajsetih letih smo dokazali, da zmoremo to zagotoviti bolj kot drugi.
Prvi pogoj pa seveda je, da zmagamo na volitvah z ljudmi, ki bodo navdahnili evropske institucije s tem duhom, s to kulturo, ki sem jo omenil.
Metod Berlec
