Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi obravnavali problematiko neustrezne športne infrastrukture v Republiki Sloveniji.
V Sloveniji imamo okoli 6.700 športnih društev, od tega jih ima okoli 1.500 status društva v javnem interesu. Ne samo člani društev, tudi mnogi rekreativci, predvsem pa slovenske izobraževalne ustanove (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete) za svoje delovanje potrebujejo prostor in športno infrastrukturo. Ta pa je po zadnjih znanih podatkih v povprečju stara skoraj 40 let. Tako pri nas skoraj ni društev, ki bi imeli v lasti nepremičnine, materialni pogoji za delovanje društev (zemljišča, objekti) pa so več ali manj v domeni lokalnih skupnosti, ki pa skozi povprečnino ne morejo zagotoviti razvoja pogojev za šport in prosti čas.
V poslanski skupini SDS smo že oktobra 2016 zahtevali sklic seje z identičnim problemom – problematika neustrezne športne infrastrukture v Republiki Sloveniji, tako na lokalni, regionalni kot državni ravni. V razpravi so bili pozivi, da se področju športne infrastrukture nameni več pozornosti, predvsem pa več sredstev. Pregled sofinanciranja športne infrastrukture od 1994 do 2015 kaže, da je sofinanciranje športne infrastrukture po letu 2013 skoraj zamrlo. Tudi letošnji razpis MIZŠ bo predvidoma razdelil le okoli 3,4 mio evrov, kar je absolutno premalo glede na potrebe lokalnih skupnosti.
Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov je v letih 2017, 2018, 2019 za gradnjo športnih objektov predvideval 2.4 milijona evrov, kar v praksi pomeni grozljivo nizek znesek na državni ravni, saj to na letni ravni pomeni dovolj sredstev le za kakšen nov (pokrit) objekt in nekaj preplastitev igrišč. Za kar pa ni kriva FŠO, ampak predvsem izvršilna veja oblasti, ki zavrača spremembe vseh zakonov, ki bi športu in predvsem športni infrastrukturi omogočilo več finančnih sredstev. Tako posamezne športne panoge same iščejo sredstva znotraj svoje panoge ali v krovnih mednarodnih organizacijah za akutno reševanje športne infrastrukture v Sloveniji, večinoma neuspešno.
V poslanski skupini SDS smo pri vsakem proračunu in pri rebalansih proračuna v zadnji nekaj letih predlagali amandmaje za več sredstev, kajti potreb je veliko. MIZŠ je v preteklih letih opravilo analizo stanja (ki je nedodelana), pripravilo strategijo investicij v športno infrastrukturo 2014-2020 (ki je nedodelana), ter v začetku leta 2016 pozvalo občine, da posredujejo svoje potrebe po prostočasni infrastrukturi: čez 630 projektov z investicijsko oceno med 800 in 1200 mio evrov. Lokalne skupnosti sredstev za obnovo ali novogradnje športne infrastrukture skoraj nimajo – saj zaradi novih nalog in obveznosti komaj opravljajo zakonsko opredeljene naloge.
Sofinanciranje posodabljanja športnih objektov, novogradenj in vgradnih športnih naprav, športne opreme, ki zagotavlja uporabnost objekta ter površin za šport v naravi, je velik problem lokalnih skupnosti, predvsem pa državne strategije. Čuti se pomanjkanje finančnih sredstev in vizije, katero športno infrastrukturo na lokalni, regionalni in državni ravni je potrebno v naslednjih posodobiti in katero na novo zgraditi.
Predlagatelji želimo in pričakujemo, da MIZŠ aktivno pristopi k reševanju problematike izgradnje široke palete športne infrastrukture in tako omogoči enakopraven dostop vsem do kakovostne športne vzgoje v varnih in ustreznih telovadnicah, ki so praviloma tudi lokalni športni centri ter da se poiščejo rešitve, da bodo imeli vrhunski slovenski športniki v lastni državi vsaj minimalne pogoje za vrhunske dosežke, rekreativni pa možnost aktivne vadbe in preprečevanja zdravstvenih težav.
V letu 2016 je odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozval MIZŠ, da v okviru novega Zakona o športu, ob upoštevanju veljavnega Nacionalnega programa športa v RS, pripravi nova izhodišča za ureditev športne infrastrukture. Zanimajo nas poledice sprejetega sklepa.
Poslanke in poslanci odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:
1. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino (v nadaljevanju: Odbor) poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ), da do konca julija 2019 lokalne skupnosti pozove po potrebah s področja športne infrastrukture ter v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in civilno družbo ter OKS pripravi pregled planirane infrastrukture z oceno stroškov po letih (2020-2027) za ureditev oz. izgradnjo objektov.
2. Odbor poziva MIZŠ, da do novembra 2019 pripravi osnutek terminskega načrta za ukrepe na področju športne infrastrukture.
3. Odbor poziva MIZŠ, da do konca leta 2019 poroča o aktivnostih Odboru.
4. Odbor poziva MIZŠ, da na polovici NPŠ 2014-2023 pripravi Poročilo o področju infrastrukture vključujoč julij 2019.
5. Odbor poziva MIZŠ, da do 30.9.2019 postavi ekspertno skupino za infrastrukturo.
6. Odbor poziva Ministrstvo za razvoj, strateške projekte in kohezijo, da pri pripravi nove finančne perspektive 2021-2027 posebno pozornost nameni virom za pridobivanje EU sredstev za področje športne infrastrukture.
7. Odbor poziva Ministrstvo za infrastrukturo, da v naslednjih proračunih predvidi finančna sredstva za področje športne infrastrukture, ki je nacionalnega pomena.
Vir: PS SDS
