Politika

Dr. Ivan Bele: Višje sodišče bi moralo v primeru Janše izreči oprostilno sodboV današnji številki revije Demokracija objavljamo intervju z dr. Ivanom Beletom, ki meni, da bi moralo višje sodišče v primeru Janeza Janše izreči oporostilno sodbo, saj mora biti kaznivo dejanje natančno opisano ter časovno in krajevno opredeljeno. V primeru Janše to niti približno ni storjeno, ampak gre za konstrukt brez dejstev in dokazov. V nadaljevanju objavljamo nekaj vprašanj in odgovorov iz intervjuja.

 

 


Ivan Bele je diplomiral leta 1960 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral pa leta 1970 na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je opravljal sodniško službo. Junija 1994 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo na temo Blanketne norme v kazenskem pravu in bil v decembru 1994 na Univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja znanosti. Do leta 1995, ko se je zaposlil kot visokošolski učitelj, je delal v pravosodju. Že leta 1980 je začel s poučevanjem kazenskega materialnega prava na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Po celoviti vključitvi v univerzitetni pouk je bil najprej nosilec kazenskopravnih predmetov na novi Visoki šoli za policijsko-varnostne vede v Ljubljani, pridruženi članici Univerze v Ljubljani, in njeni naslednici Fakulteti za varstvoslovje v Ljubljani, članici Univerze v Mariboru. Zatem je bil kot izredni profesor vodja katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Z iztekom leta 2010 se je tamkaj kot dekan upokojil, še naprej pa predava kot izredni profesor in sodeluje pri izvajanju podiplomskega študija na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze na Reki. Med drugim je avtor knjižnih izdaj komentarjev Kazenskega zakonika - splošni del, Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Zakona o prekrških ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava.

Gospod Bele. Kot laik in novinar sem postal pozoren na vas ob vašem komentiranju obtožnega predloga in sodbe v zadevi Patria, ki se navezuje na Janeza Janšo. Ste se pa na neki način »srečali« z Janšo že pred dobrimi petindvajsetimi leti, ko ste želeli strokovno spremljati sojenje proti četverici na Vojaškem sodišču v Ljubljani, kot zainteresirana strokovna javnost?

Drži. Že takrat sem bil navzoč na začetku sodnega procesa na Roški, a so nas kot del akademske javnosti praktično takoj izključili, da ne bi v javnosti dajali nezaželenih političnih ocen o tem procesu. Preučeval sem potrebo in razloge za obstoj vojaških sodišč. Takrat sem bil vodja delovne skupine pri slovenski skupščini, ki se je ukvarjala z vojaškimi sodišči. Sodeloval sem v skupini, ki je preučevala vojaška in politična kazniva dejanja. Še posebej sem preučeval urejenost kazenskopravnega varstva tako imenovanih skupinskih tajnosti. Moram reči, da sem na podlagi tistega preučevanja dosegel, žal za obtožence JBTZ prepozno, da za uradne, vojaške podatke in sploh državne podatke ne more odgovarjati nekdo, ki ni zavezan k temu, da jih mora varovati.

Omerza: Vse se je spremenilo, ko sem leta 2010 objavil knjigo Edvard Kocbek»Tisti, ki mislijo, da je udbovsko in nasploh vprašanje raziskovanja prejšnjega propadlega režima nepotrebno, naj se ne čudijo, če se bodo prav zaradi njihovega podcenjevanja tega vprašanja, nekoč oni ali potomci in mi z njimi, zopet znašli v socializmu s človeškim obrazom, skupaj z nečloveško tajno politično policijo nove socialistične elite,« je dejal publicist in raziskovalec mag. Igor Omerza.

Novi v nizu pogovornih večerov z naslovom "Referendum - nezaupnica vladi, ki zapira arhive UDBE in uničuje Slovenijo" je potekal 22. aprila 2014 v Slovenski Bistrici. Govorci so bili raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, nekdanja poslanka DZ Patricija Šulin in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

 

 

Dr. Štuhec se je uvodoma dotaknil travmatičnosti našega naroda, ki ga bremeni že dolga leta. Zadnjo pobudo vlade, ki je spremenila zakon o arhivih, je označil za korak nazaj. »Namesto, da bi se slovenska družba čim bolj razbremenila pri dostopanju do naše preteklosti, smo priča nekemu obratnemu procesu,« je dejal dr. Štuhec in dodal, da gre v osnovi za vprašanje civilizacijske etike. »Ali bomo sposobni pokopati vse naše mrtve? Bomo lahko povedali, kar dolgo ni smelo biti povedano?« se je vprašal dr. Štuhec. Navzoče je tudi spomnil, da se je že v času osamosvojitve uničevalo arhive. »Kako je mogoče, da več kot po 20 letih nihče ni bil postavljen pred sodišče,« je opomnil dr. Štuhec in dodal, da je »dejstvo, da se je to zgodilo povezano s tem, da je bila na oblasti ena sama partija, ki je imela vse pod kontrolo, tudi represiven organ, to je UDBO. To govori o dejstvu, da se je nekdo ustrašil svoje lastne preteklosti.« Zakaj bi torej nekaj uničil, če si delal vse dobro?

Anketa Večera: Med strankami vodi SDSČe bi bile volitve to nedeljo, bi sodeč po Večerovi anketi javnega mnenja zmagal SDS. Sledijo PS, nato SD in NSi. V DZ bi prišel še DeSUS. Anketiranci so dali vladi povprečno oceno 2,39, kar je sicer nekoliko višje kot marca.

Med strankami Vodi SDS z 12-odstotno podporo, marca je to stranko podpiralo 14,4 odstotka anketiranih. Na drugem mestu je PS, katero bi volilo 7,4 odstotka vprašanih, marca pa 6,8 odstotka. Sledi SD s 7,2-odstotno podporo, medtem ko jo je marca podpiralo 8,9 odstotka anketiranih.

Podpora NSi se je v primerjavi z marcem zvišala za 1,5 odstotne točke, s 5,2-odstotno podporo pa bi se v aprilski anketi uvrstili na četrto mesto. DeSUS bi prejel štiri odstotke glasov (marca 3,6 odstotka), SLS 2,9 odstotka (enaka podpora tudi mesec poprej), DL pa bi prejel manj kot odstotek glasov vprašanih.

 

 

 

 

Na volišča se ne bi odpravilo 30,3 odstotka vprašanih, kateri drugi stranki pa bi namenilo svoj glas 6,3 odstotka anketiranih.

Povprečna ocena vlade, pri čemer so lahko vprašanih odgovorili med ena in pet, znaša 2,39, mesec poprej je bila 2,23. Dobra polovica dela vlade ne podpira in bi ji prisodila oceno ena oz. dva, slaba tretjina ocena bi ji dala srednjo oceno, slabih 18 odstotkov pa bi vladi prisodilo oceno štiri in pet.

Anketirane so povprašali tudi o udeležbi referenduma o arhivski noveli ter volitev za Evropski parlament. Skoraj tretjina vprašanih (32,2 odstotka) se bo referenduma o arhivih zagotovo udeležila. Verjetno se jih bo udeležilo 14,5 odstotka, verjetno ne pa deset odstotkov. Zagotovo se referenduma ne bo udeležilo 36 odstotkov vprašanih, z ne vem pa je odgovorilo 7,4 odstotka.

Dr. Ivan Bele: V primeru Patrie gre pri Janši za konstrukt brez dejstev in dokazovObjavljamo nekaj vprašanj in odgovorov iz intervjuja z dr. Ivanom Beletom, ki bo objavljen v četrtkovi Demokraciji. Ivan Bele je diplomiral leta 1960 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral pa leta 1970 na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je opravlja sodniško službo. Junija 1994 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo na temo Blanketne norme v kazenskem pravu in bil v decembru 1994 na Univerzi v Ljubljani promoviran za doktorja znanosti. Do leta 1995, ko se je zaposlil kot visokošolski učitelj, je delal v pravosodju. Že leta 1980 je začel s poučevanjem kazenskega materialnega prava na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Po celoviti vključitvi v univerzitetni pouk je bil najprej nosilec kazenskopravnih predmetov na novi Visoki šoli za policijsko-varnostne vede v Ljubljani, pridruženi članici Univerze v Ljubljani, in njeni naslednici Fakulteti za varstvoslovje v Ljubljani, članici Univerze v Mariboru. Zatem je bil kot izredni profesor vodja katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Z iztekom leta 2010 se je tamkaj kot dekan upokojil, še naprej pa predava kot izredni profesor in sodeluje pri izvajanju podiplomskega študija na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze na Reki. Med drugim je avtor knjižnih izdaj komentarjev Kazenskega zakonika - splošni del, Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Zakona o prekrških ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava.

Vox populi: Podpora vladi Alenke Bratušek najnižja doslejPodpora vladi je najnižja doslej; da vlada delo opravlja uspešno, meni 20,9 odstotka sodelujočih v anketi Vox populi, ki jo je za POP TV in Dnevnik izvedla agencija Ninamedia. Kot neuspešno pa delo vlade ocenjuje 73,6 odstotka anketirancev. Med strankami ima največ podpore SD, med politiki pa je najbolj priljubljen predsednik republike Borut Pahor.

Z odgovorom "Ne vem" je na vprašanje o podpori vladi odgovorilo 5,5 odstotka vprašanih. Marca je delo vlade kot neuspešno ocenilo 68,3 odstotka vprašanih.

Spet cenzura dokumentarnega filma Maska Demokracije?V kinu Komuna so v torek premierno predvajali dokumentarni film Maska demokracije, ki govori o neuspeli tranziciji v Sloveniji. Pod film, ki je v minulih dneh sprožil nekatere polemike, sta se podpisala režiser Igor Prodnik in producent Tomislav Cegnar, v kinematografih pa ga bodo predvajali od četrtka. Film, dolg 50 minut, govori o Sloveniji kot prvi nekdanji jugoslovanski republiki, ki je postala članica Nata in EU ter pokazala zadostno gospodarsko trdnost za vstop v območje evra. Kot taka je bila v mnogih pogledih zgled drugim podobnim državam, a je šlo, kot je zapisano v predstavitvi filma, pri prehodu iz komunističnega režima v demokracijo nekaj zelo narobe.

Lulik: Naš glavni cilj je slovenski nacionalni kulturni programMatjaž Lulik se je po končanem študiju filozofije zaposlil na področju knjižničarstva. Danes dela na Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer se poleg urejanja rokopisnega gradiva ukvarja s pripravo razstav. Je predsednik območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velike Lašče-Škofljica-Ig-Brezovica, predsednik Kulturnega foruma SDS in podpredsednik strokovnega sveta Odbora za kulturo SDS.

Pogovarjava se v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ni samo javna ustanova nacionalnega pomena, pač pa je tudi v monumentalni Plečnikovi zgradbi. Že pred leti je bilo rečeno, da se bo univerzitetni del preselil v novo stavbo. Se bo to sploh kdaj zgodilo?
Nova stavba bi stala približno toliko kot štiri kilometre avtoceste in pol ali ena tretjina razvpitih Stožic. Po mojem mnenju bi bilo projekt mogoče izpeljati, če bi obstajala politična volja. V medijih smo lahko zasledili že več predlogov glede arhitekturne rešitve nove stavbe, narejenih je bilo več študij, a nobena še ni bila uresničena. Za te namene je bilo porabljenega veliko denarja, a stari načrt je bil že toliko star, da ga je povozil čas. Vmes smo bili priče tudi pravniški napaki, ko je bil del zemljišča že odkupljen, a ga mestna občina ni vpisala v zemljiško knjigo. V mislih imam podjetje Angora, ki je šlo v stečaj, in to je bil le eden od problemov. Projekt biroja Bevk Perović arhitekti se mi zdi korektna rešitev, ki bi omogočila izvedbo zastavljenega knjižničnega programa, a dokler ni uresničena, je to le lep načrt na papirju.

Drago Bajt: Molža žab ali prihodnost Slovenije Ana Politkovska, leta 2006 ustreljena ruska novinarka, je dobro leto pred smrtjo v Novi gazeti objavila pogovor z ruskim sinologom Viljem Gelbrasom o hitro rastočem naseljevanju Kitajcev v Rusiji. Gelbras je tedaj s sodelavci izdal dve knjigi o kitajskem trgovanju v Rusiji in načrtih za njihovo sistematično poseljevanje določenih predelov Sibirije. V pogovoru se je razkrila vrsta dejstev, ki so bila javnosti tako rekoč neznana, govorila pa so o načrtnem procesu, ki so ga sprožili v najvišjih političnih krogih Kitajske.

Kitajci sekajo ruske gozdove in molzejo žabe  

Za prodor Kitajcev v tujino, v našem primeru Rusijo, obstaja vrsta razlogov. Kitajci imajo dolgo mejo z nekdanjo Sovjetsko zvezo, zato so že zdavnaj razvili močan obmejni promet in ilegalno trgovino z Rusijo, kar jim omogoča korumpiranost ruskih oblasti, zlasti policije in carine. Toda v zadnjem desetletju so strategijo poslovnih stikov z Rusi nadgradili z načrtnim naseljevanjem svojih ljudi (vsak Kitajec, ki se poroči z Rusinjo, dobi na Kitajskem plačilo) in razširitvijo dejavnosti na ruskem ozemlju do včasih komaj doumljivih razsežnosti. Število kitajskega prebivalstva v Rusiji je ta čas težko ugotovljivo, saj živi tam tudi množica ilegalcev. Kitajci večinoma opravljajo posle, ki so bili uradno dogovorjeni z ruskimi oblastmi – obstajata pa tudi sivi in črni trg, ki ga Rusi zaradi visoke korupcije tolerirajo, vendar ga v svojih statistikah ne upoštevajo. Kitajci med drugim za visoko plačilo nabirajo žabji mrest (»molzejo žabe«) in ga pošiljajo na Kitajsko, razlog za to pa ni znan. Tako je Gelbrasova skupina raziskovalcev ugotovila, da so Kitajci v zadnjih letih dobili dovoljenje za sekanje in izvoz lesa (predvsem macesna) ob transsibirski železnici in tudi v evropskem delu Rusije; doma so namreč iztrebili že preveč gozdov, tako da jim grozijo naravne katastrofe (degradacija zemlje, poplave ipd.). Poleg tega imajo Kitajci zaradi omejevanja rojstev velik presežek moške populacije, ki se šteje v desetinah milijonov. Na podeželju imajo več sto milijonov odvečnih kmetov, ki jih usmerjajo v razvoj množične proizvodnje cenenih izdelkov, s katerimi preplavljajo svetovni trg in tako poskušajo pospešiti hitro industrializacijo, preostanek ljudi pa pošiljajo čez meje v druge države, kjer se želijo močneje usidrati. Kitajci v tujini so pravzaprav še bolj brezpravni kot doma; v njihovem imenu poslujejo vodje, ki so edini pristojni za stike s tujci. Ti vodje, nekakšni novodobni kitajski mafijci, se dogovarjajo za posle, organizirajo proizvodnjo, usmerjajo prihod novih moči in vračanje zdomcev domov, nadzirajo odtok zasluženega denarja v domovino itd. Tako Kitajska skuša poskrbeti za velikanski presežek nepismenega prebivalstva, zaposliti milijonske neizobražene množice, pospešiti gospodarski razvoj države in se dolgoročno povzpeti v vrh svetovnih držav; skratka: postati največja globalna velesila.

SDS: Minister naj popravi predlog novega Zakona o visokem šolstvuOdbor za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke ob razgrnitvi novele Zakona o visokem šolstvu izraža svoje nestrinjanje s predlogom.

Evropski demokratični prostor je utemeljen med drugim tudi z načeli svobode ustanavljanja izobraževalnih ustanov, svobode opravljanja storitev in prepovedi diskriminacije. Svoboda opravljanja storitev vključuje javno kakor tudi zasebno izobraževalno sfero. Nobenega razloga ni, da bi ob zadostni ponudbi javnega izobraževalnega prostora omejevali zasebno izobraževalno pobudo.

V razvitih evropskih demokracijah je zasebni visokošolski prostor nosilec dodane vrednosti in nudi širitev možnosti svobodne izbire izobraževalnih in študijskih programov vsem državljanom, ki se želijo izobraževati na vseh ravneh. Zasebni visokošolski prostor prinaša v izobraževalno sfero tudi zdravo konkurenco in možnost izmenjave idej ter nenehnega izboljševanja izobraževalnih praks.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)