Piše: Álvaro Peñas
Ryszard Henryk Czarnecki je diplomiral iz zgodovine na Univerzi v Wroclawu, prejel častni doktorat Univerze v Erevanu in je avtor šestih knjig. Bil je poljski minister za evropske zadeve, minister brez listnice in namestnik ministra za kulturo in umetnost.
Od leta 2004 je poslanec Evropskega parlamenta, od leta 2008 pa je član Prava in pravičnosti v skupini konservativcev in reformistov (ECR). Je tudi podpredsednik parlamentarne skupščine Euronest ter medparlamentarnega foruma z nacionalnimi parlamenti Ukrajine, Moldavije, Belorusije, Armenije, Azerbajdžana in Gruzije.
Kot poslanec Evropskega parlamenta ste v EU večkrat slišali, da je Poljska kršila pravno državo. Vlada Donalda Tuska je uporabila policijo proti medijem in aretirala opozicijske politike, a je nagrajena z evropskimi sredstvi. Kako lahko Evropska komisija upraviči tako očitna dvojna merila?
Dvojna merila so simbol EU. Obstaja jasna politična linija, v kateri ni spoštovanja in tolerance do sovražnikov »bruseljske inačice demokracije« in v kateri se zatiska oči pred nestrpnostjo in nesvobodo, ki se izvaja s strani zaveznikov Bruslja. To je primer hinavščine Bruslja. EU ne vlada Ursula von der Leyen, ampak hinavščina. Tako je bilo tudi v času predsedovanja Joséja Manuela Durãa Barrosa in Jean-Clauda Junckerja.
Torej je za EU vse, kar se dogaja na Poljskem, pravilno.
Prvi odziv je bil izpostaviti, da ne vedo, kaj se dogaja, in da je treba počakati. Vendar je le nekaj dni kasneje Komisija dala svoj blagoslov vladi Donalda Tuska kot korak naprej v imenu napredka. Nasilje nad javnimi mediji na Poljskem je poželo aplavz.
Kaj je mogoče storiti ob tej hinavščini?
Kar lahko storimo, je, da te napade na svobodo pokažemo našim državljanom z uporabo različnih platform, ki so nam na voljo. Televizija je še vedno zelo priljubljena, vendar veliko manj kot pred 5 ali 10 leti, internet in družbeni mediji pa imajo zdaj veliko večjo vlogo, zlasti za mlade. Zato je absolutno ključnega pomena, da se osredotočimo na te medije.
Kakšno je vaše mnenje o ukrajinskem žitnem konfliktu in ali menite, da je možna zadovoljiva rešitev za vse strani?
To je položaj, ki ne prizadene samo poljskih kmetov, ampak tudi Slovake, Madžare, Romune in Bolgare. Kmetje imajo težave zaradi izvoza ukrajinskega žita in to ne prizadene Rusije, ampak Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, kar je nesprejemljivo. Rusija izvaža žito na tradicionalne ukrajinske trge, kot so Egipt in drugi, in tukaj nimamo veliko manevrskega prostora, vendar ne moremo sprejeti, da so naši kmetje poraženci, ne samo zaradi ekonomskih ali moralnih razlogov, ampak tudi zaradi geopolitičnih razlogov. Najboljše darilo za Putina je, da evropski politiki ignorirajo težave kmetijskega sektorja v naši regiji in v Evropi kot celoti, kajti to povzroča reakcijo zavračanja in jezo na Ukrajino.
Najti moramo rešitev, ki upošteva kmete, ni dovolj, da jim rečemo, naj ne demonstrirajo in naj gredo domov. Na Poljskem so v več mestih, ki jih vodi Tuskova stranka, Državljanska platforma, prepovedali dostop kmečkim traktorjem. Zanimivo je, da stranka, ki se imenuje “državljanska”, zapira mesta za državljane s podeželja. To je še en lep primer hinavščine, vendar na nacionalni ravni.
