8.7 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

(IZ MINUTO V MINUTO) V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) (FOTO + VIDEO)

V večini držav EU, tudi v Sloveniji, so potekale volitve 751 poslancev Evropskega parlamenta. Dogajanje spremljamo IZ MINUTE V MINUTO.

02.15 V državah EU je bila volilna udeležba v povprečju 50,95-odstotna. Najslabša je bila na Slovaškem – 22,74-odstotna. V Sloveniji je bila volilna udeležba 28,29-odstotna, kar je druga najslabša volilna udeležba v državah EU. Največja volilna udeležba je bila v Belgiji (89-odstotna), Luxemburgu (84,10-odstotna) in Malti (72,60-odstotna).

(Slika: evropskevolitve.eu)

01.41 Na evropskih volitvah na Češkem je slavila populistična liberalna stranka Ano premierja Andreja Babiša, ki je osvojila šest od 21 evropskih poslanskih mandatov. Za največje poražence veljajo njihovi koalicijski partnerji socialdemokrati ČSSD, je razvidno iz začasnih rezultatov.

01.30 V Evropskem parlamentu ni mogoče zagotoviti stabilne večine brez desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), je po objavi projekcije izidov evropskih volitev poudaril vodilni kandidat EPP Manfred Weber. Ponudil je roko socialdemokratom, liberalcem in zelenim, odločno pa je zavrnil sodelovanje z desnimi ali levimi skrajneži.

01.00 Prenos v živo iz plenarne dvorane Evropskega parlamenta v Bruslju (TUKAJ).

00.55 Vladajoča hrvaška stranka HDZ je na nedeljskih volitvah v Evropski parlament dobila 22,7 odstotkov glasov, kar ji je prineslo štiri poslanske mandate, tako kot največji opozicijski stranki SDP, ki je imela 18,7 odstotka glasov, je sporočila državna volilna komisija po preštetih 99,05 glasov.

00.54 V Veliki Britaniji je na evropskih volitvah v skladu s pričakovanji zmagala evroskeptična populistična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov, kažejo prvi izidi glasovanja, ki je na Otoku potekalo v četrtek. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti. Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati, ki so dobili okoli 20 odstotkov glasov, glavne opozicijske laburiste je podprlo 16,6 odstotka volivcev, Zeleni pa so osvojili 11,6 odstotka glasov, še kažejo prvi izidi.

00.36 V Belgiji je po preštetih glasovih z velike večine volišč sedeže v Evropskem parlamentu osvojilo kar 12 strank. Največ jih je v flamski volilni enoti prejela nacionalistična stranka N-VA. Volivci so ji zaupali 14,1 odstotka glasov in tri sedeže, enega manj kot pred petimi leti.

00.20 V Evropskem parlamentu bo še naprej najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugo mesto se spet uvršajo socialdemokrati, na tretje pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 med vsemi skupinami pridobili največ sedežev, kaže prva projekcija sedežev v Evropskem parlamentu.

(Slika: France24)

00.11 V Veliki Britaniji je na evropskih volitvah v skladu s pričakovanji zmagala evroskeptična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov, kažejo prvi izidi glasovanja, ki je na Otoku potekalo v četrtek. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti.

23.39 V Italiji vzporedne volitve zmago napovedujejo Ligi z okoli 30 odstotki glasov pred Demokratsko stranko (PD), ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov podpore, in Gibanjem pet zvezd z 18,5 do 22,5 odstotka podpore. Sledijo desnosredinska Naprej Italija in desni Bratje Italije. V Italiji, kjer so se volišča zaprla šele ob 23. uri, so danes zabeležili visoko udeležbo, ki je presegla 50 odstotkov in je bila tako najvišja v zadnjih 20 letih.

23.02  V Grčiji je na današnjih evropskih volitvah največ glasov zbrala konservativna Nova demokracija. Kot kažejo izidi vzporednih volitev petih glavnih grških zasebnih televizij, je glavna opozicijska stranka prejela 33,5 odstotka glasov, vladajoča leva Siriza pa je s 25 odstotki glasov pristala na drugem mestu. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je Nova demokracija prejela 22,7 odstotka glasov, Siriza premierja Aleksisa Ciprasa pa 26,6 odstotka. Socialistično Gibanje sprememb (Kinal) je s 7,7 odstotka pristalo na tretjem mestu, komunistična stranka KKE pa je prejela 5,5 odstotka. Neonacistična Zlata zora je utrpela hud padec podpore, in sicer je glede na vzporedne volitve dobila 4,5 odstotka glasov, skoraj pet odstotnih točk manj kot leta 2014. Po navedbah AFP ji je volivce prevzela nova nacionalistična stranka Grška rešitev. Volilna udeležba je bila 56,5-odstotna, tokrat pa so prvič lahko volili že 17-letni Grki. Po prvih izidih z okoli 15 odstotkov volišč je nova demokracija zmagala tudi na današnjih lokalnih volitvah, in sicer naj bi imela okoli osem odstotnih točk prednosti pred Sirizo. Vodja Nove demokracije Kiriakos Mitcotakis je že pozval k predčasnim volitvam in odstopu premierja Ciprasa. “Grčija je poslala močno sporočilo … ljudje so umaknili svoje zaupanje,” je poudaril. “Grčija potrebuje novo vlado … premier mora prevzeti odgovornost in mora odstopiti v dobro države,” je dodal.

22.20 Največ sedežev v Evropskem parlamentu se znova obeta desnosredinski Evropski ljudski stranki, a s precejšnjimi izgubami v primerjavi z letom 2014. Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati, na tretje pa liberalci, vključujoč izid stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona, kažejo prve ocene, ki so jih objavili v Bruslju. Desnosredinska EPP naj bi po prvih ocenah dobila 173 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a dobila naj bi 44 sedežev manj, kot jih ima sedaj. Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 147 sedeži, kar je prav tako padec v primerjavi s sedanjim stanjem, ko jih imajo 40 več. Na tretje mesto naj bi se prebili liberalci (Alde) s 102 sedežema, kar je 34 več, kot jih imajo sedaj. Liberalci so sedaj na četrtem mestu, nov izid pa že vključuje tudi rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Prav tako pa se znatno boljši rezultat napoveduje skrajno desni koaliciji, Evropi narodov in svobode (ENF), ki naj bi dobila 57 sedežev, kar je 20 več, kot jih ima sedaj. Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 17 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 58. Prav tako 58 sedežev naj bi dobili zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR), kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s sedanjim položajem, in sicer za 18 sedežev. Slabši rezultat, in sicer za deset sedežev, napovedujejo prve ocene tudi evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 42 poslancev. Rezultat so glede na sedanji položaj torej izboljšali liberalci, zeleni ter skrajna desnica in evroskeptiki. Poslabšali pa sta ga dve najmočnejši proevropski sili, zmerni evroskeptiki in levica. Prvi zanesljivi camembert – projekcijo sedežev v Evropskem parlamentu, ki bo temeljil na začasnih uradnih izidih iz 18 članic ter ocenah ali volilnih namerah iz preostalih, naj bi v Bruslju objavili okoli 23.15.

22.14 Po prvih ocenah je skupna udeležba na ravni EU (brez VB)  51-odstotna, najvišja v 20 letih.

22.11 Na Švedskem so na današnjih volitvah v Evropski parlament zmagali vladajoči socialdemokrati, ki so glede na projekcije prejeli 25,1 odstotka glasov. So pa velik uspeh zabeležili desničarski populisti Švedski demokrati, ki so s 16,9-odstotno podporo pristali na tretjem mestu tik za desnosredinsko Zmerno stranko s 17,6 odstotka glasov. Hud poraz so utrpeli Zeleni, ki jih je podprlo 9,5 odstotka volivcev.Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je ta stranka dobila 5,9 odstotne točke več glasov kot tokrat. Švedski demokrati so po drugi strani v primerjavi z letom 2014 pridobili največ, 7,2 odstotne točke. Glede na prejšnje volitve se je bolje odrezala tudi Stranka centra, ki je dobila 10,3 odstotka glasov oz. 3,8 odstotne točke več kot leta 2014. Krščanske demokrate je volilo 7,5 odstotka Švedov oz. 1,6-odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah. Socialdemokrati premierja Stefana Löfvena so prejeli 0,9 odstotne točke več glasov kot leta 2014, Leva stranka pa je s 6,4 odstotka ali le 0,1 odstotne točke več zabeležila skoraj enak izid kot na zadnjih volitvah. Poleg Zelenih so izgube utrpeli tudi liberalci, ki so prejeli 4,4 odstotka glasov, kar je 5,5 odstotne točke manj kot leta 2014. Če se bodo projekcije televizije SVT izkazale za točne, bodo švedski Zeleni v Evropskem parlamentu izgubili dva od dosedanjih štirih sedežev. Švedski demokrati in Zmerna stranka bodo pridobili po enega evroposlanca, socialdemokrati bodo ostali pri petih. Švedska ima sicer 20 evropskih poslancev.

22.07 Na Poljskem je na evropskih volitvah slavila vladajoča stranka Zakon in pravičnost, saj ji vzporedne volitve pripisujejo 42,4 odstotka glasov. Sledi opozicijska Evropska koalicija z 39,1 odstotka podpore. Konservativna desna PiS bo imela v tokratnem sklicu v vrstah zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) predvidoma 24 sedežev, kar je pet več kot do sedaj. Evropska koalicija, ki združuje proevropske stranke, naj bi osvojila 22 poslanskih mandatov. Pred petimi leti je liberalna Državljanska platforma (PO), ki je del koalicije, zasedla 19 sedežev v Evropskem parlamentu. Petodstotni volilni prag sta presegli še levičarska Pomlad ter desna Konfederacija, ki bosta v Strasbourg predvidoma poslali po tri poslance.

21.51 Napoved sestave Evropskega parlamenta (spodaj).

(Slika: evropskevolitve.eu)

21.30  Voditeljica francoskega Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki ji vzporedne volitve napovedujejo zmago na volitvah v Evropski parlament, je že zahtevala predčasne parlamentarne volitve v Franciji. Po njenih besedah predsednik Emmanuel Macron “nima druge izbire”, saj so se volivci danes izrekli “proti njegovi politiki in njemu osebno”. Kot še poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Le Penova razglasila “zmago ljudstva” in zatrdila, da rezultati evropskih volitev “potrjujejo nov razkol med nacionalisti in globalisti”, sama pa v zmagi vidi “velik premik za spremembo na oblasti”.

21.25 V Romuniji so na današnjih evropskih volitvah izenačeni vladajoči Socialni demokrati (PSD) ter največja opozicijska Narodna liberalna stranka (PNL) – oboji so glede na izide vzporednih volitev prejeli po 25,8 odstotka glasov, poroča bruseljski spletni medij Politico. Protikorupcijsko zavezništvo, ki ga vodi nekdanji premier Dacian Ciolos, je glede na vzporedne volitve podprlo 23,9 odstotka Romunov, stranko Pro Romunija nekdanjega premierja Viktorja Ponte pa 5,7 odstotka. Stranka Alde je dobila 4,9 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila skoraj 49-odstotna, precej višja kot leta 2014, ko je na volišča odšlo 32,4 odstotka romunskih volivcev.

20.51 Največ sedežev v Evropskem parlamentu se znova obeta desnosredinski Evropski ljudski stranki, a s precejšnjimi izgubami v primerjavi z letom 2014. Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati, na tretje pa liberalci, vključno z izidom stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona, kažejo prve ocene, ki so jih objavili v Bruslju.

20.51 Na današnjih evropskih volitvah v Španiji so močno slavili socialisti španskega premierja Pedra Sancheza z 28,9 odstotka glasov, kažejo vzporedne volitve inštituta Celeste-Tel. To je skoraj šest odstotnih točk več kot pred petimi leti. Na drugem mestu je medtem Ljudska stranka s 17,9 odstotka glasov, poročajo španski mediji.

20.50 Na Finskem je na volitvah v Evropski parlament največ glasov, 20,1 odstotka, danes dobila konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri od skupno 13 finskih evroposlancev, kažejo prvi volilni izidi. Stabilna je tudi podpora evroskeptičnim Pravim Fincem, ki bodo s 13,3 odstotka še naprej imeli dva poslanska sedeža.

20.40 Na evropskih volitvah v soboto na Slovaškem je glede na današnje ocene slavilo liberalno zavezništvo strank Napredna Slovaška (PS) in Skupaj. V novem sklicu Evropskega parlamenta pa bodo imeli Slovaki tudi poslanca iz vrst skrajno desne Ljudske stranke naša Slovaška (LSNS), navaja neuradne ocene političnih strank slovaška tiskovna agencija Tasr.

20.10 V Franciji rezultati vzporednih volitev današnjih evropskih volitev napovedujejo tesno zmago skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen pred stranko Naprej republika predsednika države Emmanuela Macrona. Velik uspeh je s tretjim mestom zabeležila zelena stranka EELV, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za precejšen poraz francoskega predsednika, ki pa so ga napovedovale že ankete pred volitvami. Sodeč po vzporednih volitvah je stranka Le Penove dobila od 24,0 do 24,2 odstotka glasov, Macronovo sredinsko zavezništvo pa od 22,5 do 23,0 odstotka glasov. Zeleni EEVL naj bi prejeli okoli 12 odstotkov glasov, medtem ko so jih pred petimi leti prejeli 9 odstotkov.

(Slika: Wikipedia)

19.50 Zadnji začasni rezultati kažejo, da je udeležba v skoraj vseh državah EU višja kot pred petimi leti.

Nemčija: 59 %
Avstrija: 55 %
Nizozemska: 41,2 %
Irska: 49,3 %

19.51 Plenarna dvorana Evropskega parlamenta, kjer razpravlja in glasuje 751 evropskih poslancev, se je na volilni večer preobrazila v veliko medijsko središče. Prvi camembert, kot v Bruslju imenujejo projekcijo sedežev v Evropskem parlamentu, je pričakovati okoli 23.15, zadnjo nočno osvežitev izidov ob 2.30, nato pa spet dopoldne ob 10. uri.

19.47 Zadnje projekcije kažejo, da bo skupna zmagovalka evropskih volitev Evropska ljudska stranka.

(Slika: EU election)

19.41 Na Malti se zmaga na današnjih evropskih volitvah obeta vladajočim laburistom. Kot poročajo tamkajšnji mediji, ki se sklicujejo na projekcije volilnih izidov, naj bi ti dobili štiri od skupaj šestih poslancev v Evropskem parlamentu, kolikor jih pripada tej majhni državi. Preostala dva sedeža naj bi pripadla opozicijski Nacionalistični stranki.

19.30 Vladajoča hrvaška stranka HDZ je zmagovalka današnjih volitev za Evropski parlament s 24,43 odstotka glasov, kažejo vzporedne volitve. Sledi največja opozicijska stranka SDP z 18,38 odstotka glasov. Presenetljivo tretja je lista sodnika Mislava Kolakušića, ki je dobila 8,2 odstotka. Volilna udeležba je bila nekoliko večja kot pred petimi leti.

(Slika: evropskevolitve.eu)

19.21 Na današnjih parlamentarnih volitvah v Belgiji je po preštetih glasovih s približno tretjine volišč največ glasov osvojila flamska nacionalistična stranka N-VA, ki je osvojila 25,5 odstotka glasov, kar je približno pet odstotnih točk več kot pred petimi leti. Skrajno desna flamska stranka Vlaams Belang se je prav tako močno okrepila.

(Slika: Wikipedia)

19.20 Vzporedne volitve inštituta Prime na Cipru kažejo na zmago vladajoče konservativne stranke DISY, ki je osvojila med 28 in 32 odstotkov glasov. To je sicer precej manj kot na zadnjih volitvah, ko je osvojila 37,8 odstotka. Na drugo mesto se je danes uvrstila leva AKEL z med 26 in 30 odstotki (leta 2014 27 %), na tretje liberalna Demokratična stranka DIKO, ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov (leta 2014 10,9 %), sledi socialdemokratska stranka EDEK s podporo med devet in 11 odstotkov podpore (leta 2014 7,7 %). 

19.15 Po objavi vzporednih izidov, ki jih je objavil Pollster Nezopont, naj bi vladajoča stranka Fidesz madžarskega premierja VIktorja Orbana prejela 56 odstotkov glasov, poroča Reuters. Na Madžarskem so sicer do 11. ure zabeležili nekaj več kot 17-odstotno volilno udeležbo, medtem ko je pred petimi leti do te ure prišlo na volišča 11,5 odstotka volilnih upravičencev, je poročala STA.

(Slika: Twitter)

18.52 V Bolgariji je na današnjih evropskih volitvah, sodeč po projekcijah volilnih izidov, prepričljivo slavila vladajoča konservativna stranka Gerb premierja Bojka Borisova. Prejela naj bi okoli 33 odstotkov glasov, pred opozicijskimi socialisti, ki se jim obeta okoli 23 odstotkov glasov, je poročala bolgarska televizijska mreža bTV.

18.48 V Nemčiji se zmaga obeta PS Evropske ljudske stranke, kažejo ocene portala evropskevolitve.eu.

(Slika: evropskevolitve.eu)

18.43 V Grčiji je na današnjih evropskih volitvah največ glasov zbrala konservativna Nova demokracija, kažejo prve projekcije. Po poročanju grškega radia ERT je Nova demokracija dobila okoli 32 odstotkov glasov, vladajoča leva stranka Siriza pa je s 27 odstotki glasov pristala na drugem mestu. Za tretje mesto se glede na projekcije borita Zlata zora in socialistično Gibanje sprememb (Kinal) – obe naj bi prejeli okoli sedem odstotkov glasov. Komunistično stranko KKE pa je podprlo okoli šest odstotkov grških volivcev.

18.37 V Avstriji je po prvih ocenah zmagala poslanska skupina Evropske ljudske stranke. Od 18 sedežev v Evropskem parlamentu naj bi jih dobila 7.

(Slika: evropskevolitve.eu)

18.36  V Nemčiji so na evropskih volitvah koalicijske stranke, konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), utrpele hude izgube. CDU/CSU ostaja na prvem mestu s 27,5 odstotka podpore, kar je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti, sledijo pa Zeleni z 20,5 odstotka podpore, je razvidno iz projekcij televizij ZDF in ARD.

Nemški volivci so na tokratnih volitvah kaznovali vladajočo koalicijo, pri čemer so največjo izgubo utrpeli manjši koalicijski partnerji socialdemokrati. Glede na projekcije so pristali na tretjem mestu s 15,5 odstotka glasov, kar je skoraj 12 odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Obe stranki se bosta morali sprijazniti tudi z najslabšim rezultatom na evropskih volitvah doslej.

Na četrtem mestu z 10,5 odstotka glasov sledi Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je za približno tri odstotne točke okrepila svojo podporo. Vstop v Evropski parlament pa je uspel še drugima dvema nemškima parlamentarnima strankama, liberalcem (FDP) in Levici, obe naj bi glede na projekcije prejeli 5,5 odstotka glasov.

Tako kot že v prejšnjem mandatu bodo tudi v novem sklicu Evropskega parlamenta Nemčijo zastopale še nekatere manjše stranke, med njimi so tudi Svobodni volivci, ki na Bavarskem tvorijo koalicijo skupaj s CSU.

18.31 Največ vprašanj o tem, kako voliti na evropskih volitvah, je na posebno spletno stran Evropskega parlamenta, poimenovano Howtovote, prišlo iz Italije. Od skupaj okoli štiri milijone vprašanj jih je kar milijon namreč prišlo iz te države, danes poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

18.28 Vrsta na volišču v Nici, Francija.

(Slika: evropskevolitve.eu)

18.27 Na evropskih volitvah na Cipru je slavila vladajoča konservativna stranka DISY, ki je glede na vzporedne volitve inštituta Prime osvojila med 28 in 32 odstotkov glasov. To je sicer precej manj kot na zadnjih volitvah, ko je osvojila 37,8 odstotka. Na drugo mesto se je danes uvrstila leva AKEL z med 26 in 30 odstotki, kažejo vzporedne volitve.

17.36 Utrinki iz volilnega dne v Nemčiji in na Finskem  (TUKAJ).

(Slika: PrintScreen/YouTube)

17.33 V živo iz Bruslja: pogled v zakulisje dogajanja v Evropskem parlamentu in zadnje priprave na volilno noč (TUKAJ).

17.20 Volilna udeležba je v skoraj vseh državah višja kot na prejšnjih evropskih volitvah. V Franciji je do opoldneva prišlo na volišča nekaj več kot 19 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dobre tri odstotne točke več kot leta 2014, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na Madžarskem so do 11. ure zabeležili nekaj več kot 17-odstotno volilno udeležbo, medtem ko je pred petimi leti do te ure prišlo na volišča 11,5 odstotka volilnih upravičencev. Po ocenah analitikov je bila vladna stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana najverjetneje uspešnejša pri mobilizaciji volivcev na podeželju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Romuniji so v šestih urah po odprtju volišč zabeležili skoraj 20-odstotno volilno udeležbo. Pred petimi leti je bila ta v tem obdobju le 12,5-odstotna. Tudi na Cipru in na Hrvaškem se kaže nekoliko višja volilna udeležba kot na zadnjih volitvah. Na Cipru je do poldneva glasovalo 19 odstotkov volilnih upravičencev, na Hrvaškem pa slabih deset odstotkov. V Sloveniji je bila volilna udeležba do 11. ure približno enaka kot na prejšnjih evropskih volitvah. Evropske volitve, na katerih ima pravico glasovanja skoraj 430 milijonov volivcev, so se začele v četrtek, ko so glasovali v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, v petek so volili na Irskem in Češkem, v soboto pa v Latviji, na Malti in na Slovaškem. V Latviji je volilna udeležba dosegla 33,5 odstotka, kar je malo več kot leta 2014. Na Malti pa je svoj glas oddalo skoraj 73 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dve odstotni točki manj kot leta 2014, še poroča dpa. Na volitvah pred petimi leti je bila najnižja volilna udeležba na Slovaškem. Takrat je odšlo na volišča le 13 odstotkov volilnih upravičencev, letos pa je bila po neuradnih ocenah medijev in političnih stranko 20-odstotna volilna udeležba.

17.01 V Bruslju še zadnje priprave na volilno noč. Evropske volitve pokriva rekordno število novinarjev; akreditiranih jih je več kot 1300, od tega 200 televizijskih postaj. Plenarna dvorana parlamenta se bo čez nekaj ur prelevila v tiskovno središče, kjer bodo okoli 23. ure zvečer tudi objavljeni prvi rezultati na evropski ravni.

(Slika: evropskevolitve.eu)

15.02 Udeležba na današnjih volitvah v Evropski parlament je bila v številnih državah do poldneva višja kot na zadnjih volitvah pred petimi leti. To po zaenkrat dosegljivih podatkih še posebej velja za Francijo, Romunijo in Madžarsko. V Franciji je do opoldneva prišlo na volišča nekaj več kot 19 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dobre tri odstotne točke več kot leta 2014. Na Madžarskem so do 11. ure zabeležili nekaj več kot 17-odstotno volilno udeležbo, medtem ko je pred petimi leti do te ure prišlo na volišča 11,5 odstotka volilnih upravičencev.  V Romuniji so v šestih urah po odprtju volišč zabeležili skoraj 20-odstotno volilno udeležbo. Pred petimi leti je bila ta v tem obdobju le 12,5-odstotna. Tudi na Cipru in na Hrvaškem se kaže nekoliko višja volilna udeležba kot na zadnjih volitvah. Na Cipru je do poldneva glasovalo 19 odstotkov volilnih upravičencev, na Hrvaškem pa slabih deset odstotkov.

(Slika: Twitter)

14.50 Evropske volitve, na katerih ima pravico glasovanja skoraj 430 milijonov volivcev, so se začele v četrtek, ko so glasovali v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, v petek so volili na Irskem in Češkem, v soboto pa v Latviji, na Malti in na Slovaškem. V Latviji je volilna udeležba dosegla 33,5 odstotka, kar je malo več kot leta 2014. Na Malti pa je svoj glas oddalo skoraj 73 odstotkov volilnih upravičencev, kar je dve odstotni točki manj kot leta 2014. Na volitvah pred petimi leti je bila najnižja volilna udeležba na Slovaškem. Takrat je odšlo na volišča le 13 odstotkov volilnih upravičencev, letos pa je bila po neuradnih ocenah medijev in političnih stranko 20-odstotna volilna udeležba.

12.19 Ob 20.15 bo objavljena prva projekcija razdelitve sedežev v naslednjem sklicu Evopskega parlamenta. Projekcija bo temeljila na vzporednih izidih iz dvanajstih članic EU ter zadnjih predvolilnih anketah v ostalih šestnajstih članicah.

11.33 Danes ob 18. uri bodo objavljene prve projekcije volilnega izida za sedem držav (Avstrija. Nemčija, Ciper, Malta, Grčija, Nizozemska in Irska), ki bodo temeljile na rezultatih vzporednih volitev. Uro kasneje bodo predvidoma objavljene tudi projekcije za Bolgarijo in Hrvaško, ob osmih zvečer pa še za Francijo, Dansko in Španijo.

09.37 V vseh državah članicah je najnižja starost za udeležbo na volitvah 18 let, razen v Avstriji, kjer je 16 let, in v Grčiji, kjer je 17 let. V štirih državah članicah je udeležba na volitvah obvezna (Belgija, Luksemburg, Ciper in Grčija): obvezna volilna udeležba velja tako za državljane kot za prijavljene državljane EU, ki niso državljani zadevne države.

09.15 Državljani Unije, ki prebivajo v državi članici, nimajo pa njenega državljanstva, imajo pravico, da v tej državi volijo na volitvah v Evropski parlament pod enakimi pogoji kot državljani te države (člen 22 PDEU). Vseeno pa se v različnih državah pojem prebivanja razume različno. Nekatere države zahtevajo, da imajo volivci na volilnem ozemlju stalno prebivališče (Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Poljska, Romunija in Slovenija), druge zahtevajo, da imajo volivci tam običajno prebivališče (Ciper, Danska, Grčija, Irska, Luksemburg, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo) oziroma da so vpisani v register prebivalstva (Belgija in Češka). Državljani EU, ki želijo voliti v Luksemburgu, na Cipru in na Češkem, morajo izpolnjevati pogoj minimalnega obdobja prebivanja.

09.00 V dneh, ki sledijo objavi izidov, novoizvoljeni poslanci novega Parlamenta oblikujejo politične skupine. Zaradi politične sestave novega Parlamenta lahko pride do preoblikovanja skupin in zavezništev, nastanejo lahko tudi nove. Novi Parlament bo na svojem prvem plenarnem zasedanju izvolil novega predsednika Evropskega parlamenta. Nato bo izvolil novega predsednika Evropske komisije, zatem pa bo preučil in potrdil celotno Komisijo.

(Slika: Twitter)

08.14 V Litvi bodo danes na super volilno nedeljo poleg novih evropskih poslancev izbirali še novega predsednika. V drugem krogu predsedniških volitev se za položaj potegujeta ekonomist Gitanas Nauseda in nekdanja finančna ministrica Ingrida Šimonyte.

07.51 V Belgiji bodo danes hkrati potekale tri volitve – regionalne, zvezne in evropske. Znova vse kaže na težavno sestavljanje vlade. V bruseljski regiji naj bi slavili zeleni, v Valoniji socialisti, v največji Flandriji pa znova flamski nacionalisti, a Belgijci nočejo premierja iz njihovih vrst.

Evropski parlament. (Slika: EUelection)

07.45 V Romuniji poleg evropskih volitev poteka tudi referendum o protikorupcijski zakonodaji. Referendum je sklical romunski predsednik Klaus Iohannis zaradi vladnih pravosodnih reform, ki naj bi po njegovih besedah onemogočile preganjanje nekaterih politikov zaradi korupcije. Podobno zaskrbljena zaradi tega je tudi Evropska komisija.

07.38 Katerim kandidatom je uspelo prepričati volivce, bo znano po 23. uri, ko se bodo kot zadnja v EU zaprla volišča v Italiji. Po 23. uri bodo v Bruslju objavili tudi prvo projekcijo sestave novega Evropskega parlamenta.

07.00 Evropske volitve, na katerih ima pravico glasovanja skoraj 430 milijonov volivcev, so se začele v četrtek, ko so glasovali v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, v petek so volili na Irskem in Češkem, v soboto pa v Latviji, na Malti in na Slovaškem. V vseh drugih državah bodo na volišča odšli danes.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine