11.3 C
Ljubljana
sobota, 4 maja, 2024

V tiskani izdaji Demokracije preberite intervju z zgodovinarjem Sašom Radovanovičem: »Praktično vsa slovenska mesta, ki ležijo ob železnici ali glavnih cestah čez Slovenijo, so bila še posebej v letu 1945 pogosto cilj zavezniških bombnih napadov«

Piše: Andrej Sekulović

V Sloveniji obstaja pomembno varnostno vprašanje neeksplodiranih bomb, ki so bile odvržene v času druge svetovne vojne na našem območju. Vendar pa se o tem v javnosti in osrednjih medijih skorajda ne govori. Zato smo se o tej problematiki pogovarjali s Sašem Radovanovičem, publicistom, zgodovinarjem in raziskovalcem, ki opozarja na to.

Gospod Radovanovič, ste avtor knjige Bombardiranje Slovenije 1944–1945. Nam lahko za začetek poveste kaj več o sami knjigi in o njeni vsebini?

Knjiga o bombardiranju Slovenije 1944–1945 je v bistvu osvetlitev do sedaj bolj ali manj spregledane ali celo zamolčane teme. Knjiga obravnava vzroke in posledice zavezniških bombardiranj slovenskih krajev in na koncu tudi zelo bogato t. i. živo dediščino oziroma neeksplodirane letalske bombe.

Nam lahko poveste, zakaj ste se odločili pisati o tem ter kakšen je odziv medijev in javnosti?

Kot zgodovinar in Mariborčan sem se pri svojem raziskovalnem delu srečal z bombnimi napadi na Maribor in bil presenečen, kako slabo je ta tema obdelana. Po prvi knjigi iz leta 2014, ki je temeljila večinoma na nemških virih, sem v letih 2021 do 2023 obiskal arhive v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji in iz novega gradiva je nastala popolnoma nova knjiga. Odziv javnosti je bil na začetku presenetljivo medel, sploh ker gre za temo, ki še danes močno vpliva na življenje ljudi pri nas.

Kakšni so bili glavni taktični razlogi zaveznikov, da so bombardirali Slovenijo?

Cilji zavezniških bombardiranj v Sloveniji so bili kot v večini Evrope, ki je bila pod nemško okupacijo, nemška vojaška industrija, predvsem letalska, rafinerije nafte, pristanišča in komunikacije, predvsem železnica, ki je bila tedaj poglavitno transportno sredstvo nemške vojske. Slovenija je ležala na križišču poti, ki so iz Nemčije vodile čez Slovenijo na jug na Balkan, na vzhod na Madžarsko in na jugozahod v Italijo. Tako so bile spomladi 1945 praktično vsak dan tarče zavezniških napadov, saj so s tem hoteli preprečiti, da bi se nemška armadna skupina C iz Italije in armadna skupine E z Balkana umaknili v Avstrijo.

Kako obsežna so bila ta bombardiranja? Je bil Maribor res eno najbolj bombardiranih mest v Evropi?

Kot že omenjeno, so bile praktično vse železniške in cestne povezave od marca do maja 1945 tarče vsakodnevnih zavezniških bombardiranj. Poleg tega so zavezniki s težkimi bombniki napadali tudi nemško vojaško industrijo v Mariboru, Kranju, Celju in na Jesenicah. Maribor je bil nedvomno eno najbolj bombardiranih mest v tedanji Evropi. Po številu bomb, odvrženih na prebivalca, je Maribor med prvimi desetimi mesti v Evropi.

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine