Piše: Mitja Iršič
Zadnje čase medije polnijo novice, ki so izredno hvaležne za šankovske debate, a nimajo nekega res neposrednega učinka na naše življenje. Predsednica DZ se na vse pretege trudi prekršiti vse kodekse protokola in dobrega okusa ter svojo žensko spolnost sili v luč javnosti. Premier se je »po naključju« znašel na sliki s potencialno novo spremeljevalko. Dobili smo kvantitativno največjo vlado v EU, sestavljeno iz političnih odpadnikov SAB, LMŠ in politkomisarjev Levice. Premier je začel debate o okoljevarstvenem odtisu mesojedništva, mediji so mu hvaležno sledili s prispevki in celo s Tarčo na isto temo. Koalicija se ne more dogovoriti, kdo podpira in kdo ne podpira novega zakona o davčni upravi, ki bo dacarjem dovolil dejansko nadzor nad civilisti brez sodne odredbe. Mi pa vse to poslušamo in po kafičih, frizerijah, TV-studiih in tovarnah razpravljamo o cunjicah trivialnosti, ki nam jih naplaknejo ugrabljeni mediji. Medtem pa čisto pozabimo, da smo vsak dan revnejši.
Saj res – ali vam je kdo jasno povedal, da imate od 1. januarja 2022 manjšo plačo zaradi Golobove dohodninske antireforme? Gre za neposreden napad vladne oligarhije na navadnega človeka, kjer je vlada zares vzela Golobove modre misli, češ, »kaj bo raji več denarja, potem si bodo kupovali same neumnosti«. Napad, ko so vzeli vaš denar in ga preusmerili v nagrajevanje svojih borcev za pravičnost in tisočletne socialistične rajhe: NVO, t. i. civilno družbo, glasne dele javne uprave. Res je, kar pravijo v tisti reklami, da je Slovencu pomembno le »koliko kaj stane in kaj bo za to dobil«. Slovenci smo zelo varčni, preračunljivi in finančno racionalni. A smo vseeno prespali, da nam bo skrajna levica do 2025 ukradla okrog 7000 evrov na leto.
Pa tudi, da nam je isti zakon o dohodnini dvignil davek na dohodnino na 25-odstotkov, kar pomeni, da bo povprečni najemodajalec plačeval 67-odstotkov več davkov kot lani – oz. drugače povedano; višje najemnine bodo plačevali najemodajalci. Pripravlja se davek na nepremičnine, ki vam grozi, da boste svoje stanovanje v Ljubljani, ki ga oddajate, počasi podarili nazaj državi oz. ji za časa svojega življenja kupili še eno takšno stanovanje. Pa niste »veleposestnik«, ki si je »nagrabil« več nepremičnin – le varčevali ste in se odrekali za lepšo starost.
Če ste normirani popoldanski espejevec, boste plačevali efektivnih 8 odstotkov namesto sedanjih 4 odstotkov davka. Prav tako če ste običajni normiranec, pa zaslužite kaj več kot povprečno slovensko plačo.
Ta vlada vas je torej v 8 mesecih naredila revnejše. Pa se tega sploh niste zavedeli, saj vam tisti, ki krojijo našo resničnost, tega niso povedali. Preveč smo bili zaposleni s krili, čevlji, premierovim koronaidiotizmom, z bizarnimi ministri, vegansko skupino za prehranjevanje, s poleti na Dunaj … z zadevami torej, ko na koncu zamahnemo z roko in rečemo: Eh, to je politika. Glavno je, da še vedno normalno živimo. Gre za tipično politično kuhanje žabe. Ko je Hugo Chavez leta 1999 prevzel vajeti venezuelske vlade, Venezuelci niso čez noč začeli kuhati svojih hišnih ljubljenčkov za preživetje. Življenjski standard se je nižal postopoma, komaj opazno. Ko so se ljudje zavedeli, kaj se jim dogaja, in so se uprli, so že živeli v vojaški avtokraciji z zaprtimi zasilnimi izhodi.
Na srečo naši centralnoplanski čavisti živijo v sistemu supranacionalnega evropskega kapitalizma, ki sicer ni popoln, ampak je vseeno dovolj normalen, da bo tudi v prihodnje brzdal domače avtoritarne in socialistične popadke. Zato nas najbrž ne bo doletela venezelska usoda, morda pa nas bo doletela argentinska. Popoln zlom finančnega trga, gospodarstva in mednarodne konkurenčnosti ter življenjski standard na ravni vzhodnoevropskih držav zunaj EU.
Osem mesecev vlade nam je vendarle dalo nekaj jasnih odgovorov: Golobovi politkomisarji bodo ekonomsko stavili na razrast birokracije, močan državni intervencionizem, izčrpavanje domačega gospodarstva in zasebnih davkoplačevalcev ter deljenje bombončkov levičarski volilni bazi. Recept za bankrot je pripravljen. Mi pa se v tem trenutku (še) ukvarjamo z minikrili in jedilnikom, ker še vedno lebdimo na globalnem valu natisnjenega denarja in nizkih obrestnih mer. Življenje še ni dovolj slabo, da bi to opazili, mediji nam pač ne povedo dovolj jasno, da nam je vlada ukradla del dohodka.
