V Evropi previdno odpiranje prvih meja, ponekod po svetu še vedno z rekordnim številom dnevnih okužb

V Evropi smo priča previdnemu odpiranju prvih meja. Foto: Demokracija V Evropi smo priča previdnemu odpiranju prvih meja. Foto: Demokracija

V Evropi, kjer se pandemija novega koronavirusa počasi umirja, se je nadaljevalo novo rahljanje ukrepov, vključno s prvim odpiranjem meja. Iz drugih delov sveta so medtem poročali o novih rekordnih dnevnih okužbah z novim koronavirusom. Pandemija je doslej po svetu zahtevala najmanj 302.493 smrti.

Estonija, Latvija in Litva so danes odprle medsebojne meje, s čimer so ustvarile prvi "potovalni mehurček" v Evropi. V skladu z novimi pravili lahko prosto v drugo pribaltsko državo potujejo tisti, ki v zadnjih dveh tednih niso bili v tretji državi, niso okuženi z novim koronavirusom in niso bili v stiku z okuženo osebo.

Baltske države so sicer med najmanj prizadetimi v pandemiji novega koronavirusa v Evropi. V vseh treh skupaj so zabeležili zgolj 135 smrtnih žrtev covida-19, z novim koronavirusom pa se je okužilo okoli 4230 ljudi. Vse tri države že od konca aprila rahljajo ukrepe za zajezitev virusa.

K sodelovanju pri odprtju meja so pribaltske države povabile tudi Finsko in Poljsko, a se jim ti dve državi nista pridružili. Sta pa Estonija in Finska ta teden omilili pogoje potovanj iz poslovnih ali študijskih razlogov. To sta storili tudi že Poljska in Litva.

Nemške zvezne dežele pa nameravajo postopoma odpraviti obvezno karanteno, ki je veljala za vse prišleke in so jo uvedli v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Karanteno so kot prvi odpravili v deželi Severno Porenje-Vestfalija, v prihodnjih dneh bodo predvidoma sledile še ostale dežele.

V Evropi je v ospredju tudi okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji. Ministri EU za notranji trg in industrijo, med njimi slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek, so se na današnji videokonferenci zavzeli za čimprejšnjo pripravo načrta za okrevanje evropskega gospodarstva ter koordinacijo pri pripravi ukrepov.

Ministri so pri tem poudarili relevantnost marca sprejetih predlogov Evropske komisije za boljše uveljavljanje pravil enotnega trga, za novi strategiji za industrijo ter mala in srednja podjetja ter prehod v zeleno in digitalno gospodarstvo.

Izpostavili so tudi nujnost nadaljnje poglobitve in odstranjevanja ovir na enotnem trgu, večje strateške avtonomije EU in posledično krepitve konkurenčnosti EU v globalnem merilu. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali po objavi načrta okrevanja EU, ki je predvidena konec maja. Evropska komisija je doslej omenjala tisoč milijard vreden sklad, ki bi bil mešanica nepovratnih sredstev in posojil.

Evropski parlament je ob tem danes pozval k 2000 milijard evrov vrednemu skladu za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji. Resolucija, ki jo je podprla večina evroposlancev, še poudarja, da bi se moral sklad osredotočiti na potrebe državljanov in bi moral biti dodan večletnemu proračunu EU. Evropski poslanci se zavzemajo, da bi sklad temeljil na nepovratnih sredstvih.

Z novim koronavirusom se je po vsem svetu doslej okužilo več kot 4,4 milijona ljudi. Glede na število okuženih in smrtnih žrtev so trenutno na prvem mestu ZDA, kjer je doslej zaradi covida-19 umrlo že 85.906 ljudi. Z novim koronavirusom se jih je okužilo 1,42 milijona.

Prav zaradi pandemije novega koronavirusa naj bi ameriški predsednik Donald Trump razmišljal o prekinitvi odnosov s Kitajsko. Kitajska je danes v odzivu sporočila, da bi morala Peking in Washington okrepiti sodelovanje v boju proti pandemiji.

Trump je namreč v četrtek dejal, da trenutno nima želje po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, s katerim ima sicer zelo dobre odnose. Izrazil je razočaranje nad Kitajsko, ker ni ustavila novega koronavirusa pri izvoru.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je pozval k neodvisni znanstveni preiskavi izvora novega koronavirusa. V gostujoči kolumni za nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung je k odgovornosti pozval tudi Kitajsko ter opozoril, da se mora tudi Evropa iz te krize nekaj naučiti, ter postati bolj neodvisna, skrajšati dostavne verige in diverzificirati dobavo.

Iz posameznih držav po svetu so sicer danes poročali o novih rekordnih dnevnih okužbah z novim koronavirusom. V Rusiji so tako v zadnjih 24 urah potrdili 10.598 novih primerov okužbe v Rusiji, ki je s skupno 262.843 primeri za ZDA druga na svetu po številu okužb. Oblasti porast okužb v maju pojasnjujejo z množičnim testiranjem na okužbo z novim koronavirusom in menijo, da ne gre za hitrejše širjenje virusa.

Smrtnost zaradi covida-19 medtem ostaja nizka v primerjavi z drugimi državami. Nizko stopnjo smrtnosti pripisujejo hitri izolaciji potnikov in ranljivih skupin prebivalstva, kot tudi obsežnemu testiranju in karanteni okuženih.

V Iranu so v zadnjih 24 urah zabeležili 2102 nova primera okužbe z novim koronavirusom, kar je največ od 6. aprila. Vse skupaj se je tam okužilo 116.635 ljudi. V zadnjem dnevu je umrlo še 48 ljudi s covidom-19, vse skupaj 6902. Pristojne oblasti so že posvarile pred grozdi okužb na novih območjih.

O rekordnem številu novih dnevnih okužb so v četrtek poročali tudi iz Brazilije in Mehike. Predsednika obeh držav se kljub temu zavzemata za odpiranje gospodarstva.

V Braziliji so v četrtek zabeležili rekordnih 13.944 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, vse skupaj pa 202.918. Doslej je tam umrlo 13.933 bolnikov s covidom-19. V Mehiki so v četrtek potrdili rekordnih 2409 novih okužb s koronavirusom, vse skupaj pa 42.595. Umrlo je še 257 bolnikov s covidom-19, skupno 4477.

Ameriški znanstveniki pa so ugotovili, da lahko mikrokapljice, ki nastajajo pri govorjenju, v zaprtem prostoru v zraku ostanejo tudi več kot deset minut. Po njihovem mnenju se tako z njimi novi koronavirus zelo dobro prenaša. Če bodo te ugotovitve potrdili, bi to lahko dalo znanstveno podlago za pomen nošenja zaščitnih mask, ki je obvezno ali priporočeno v številnih državah po svetu.

nazaj na vrh