Stoltenberg: Rusija mora prekiniti brezobzirne vzorce obnašanja

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Generalni sekretar Nato Jens Stoltenberg (foto: Twitter) Generalni sekretar Nato Jens Stoltenberg (foto: Twitter)

Na zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato ta teden v Bruslju se je zvrstil nov niz pozivov k spoštovanju zaveze o krepitvi obrambnih proračunov na dva odstotka BDP do leta 2024. V Natu pričakujejo verodostojne načrte za dosego tega cilja do konca leta. 

 

"Zaveznice so se zavezale k verodostojnim nacionalnim načrtom. Pričakoval bi, da ti kažejo realno zvišanje pri obrambni porabi iz leta v leto in realistično pot do dveh odstotkov BDP za obrambo," je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po dvodnevnem zasedanju.

Stoltenberg pričakuje, da bodo zaveznice o nacionalnih načrtih poročale do konca leta, nato pa nameravajo o njih razpravljali na naslednjem zasedanju obrambnih ministrov Nata februarja prihodnje leto.

Zaveznice morajo tudi vlagati v nove zmogljivosti ter prispevati v Natove misije in operacije, je Stoltenberg spomnil na še dve zavezi, ki skupaj z zavezo o krepitvi obrambnih proračunov peljejo k cilju pravične delitve bremen.

Nujnost krepitve obrambnih izdatkov narekujejo novi varnostni izzivi, zlasti bolj agresivna Rusija in terorizem, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki v nasprotnem primeru grozi z ločitvijo od Nata in zahteva celo zvišanje tega cilja na štiri odstotke.

Stoltenberg vseskozi izpostavlja znaten napredek: evropske zaveznice in Kanada so lani obrambne proračune okrepile za 5,2 odstotka, v minulih dveh letih so porabile 41 milijard ameriških dolarjev več za obrambo. A obenem poudarja, da je pot do cilja še dolga.

Cilj dveh odstotkov BDP za obrambo naj bi letos izpolnilo osem držav, do leta 2024 pa sedemnajst. ZDA so trenutno pri okoli 3,5 odstotka, najvplivnejša evropska država Nemčija pa pri okoli 1,2 odstotka.

Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP. Slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Njeni načrti do leta 2024 pa predvidevajo le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP.

Novi obrambni minister Karl Erjavec, ki se je po desetih letih vrnil na ta položaj, je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo začela Slovenija resno zviševati obrambne izdatke, in sicer že v proračunu za prihodnje leto. "Zelo zadovoljen bi bil, če bi se dogovorili, da v letu 2019 namenimo 1,1 odstotka za obrambne izdatke," je dejal.

Minister je še izpostavil, da je takoj naročil pripravo novega srednjeročnega obrambnega načrta, saj sedanji ni realen. "Če bomo imeli takšne dokumente, potem nismo kredibilen in resen partner ter nismo resni in odgovorni do državljanov," je opozoril.

V ponedeljek bo po Erjavčevih besedah o tem razpravljala koalicija, v torek pa bo srednjeročni obrambni načrt nove vlade ključna tema ob obisku generalnega sekretarja Stoltenberga v Sloveniji.

Minister je tudi opozoril, da je to proces, pri katerem ne gre le za izpolnjevanje Natovih ciljev, temveč za odzivanje na nove varnostne izzive in za zagotavljanje varnosti državljanom.

Erjavec ni želel konkretneje govoriti o številkah in časovnem načrtu. Kakšne bodo številke in v kakšnem obdobju bo nov srednjeročni načrt sprejet, je pa politično vprašanje, na katerega trenutno še nimam vpliva, je dejal.

Poleg obrambnih izdatkov je najbolj odmeval kibernetski napad na urad Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu, ki ga je izvedla ruska vojaška obveščevalna služba GRU, prekinila pa jo je nizozemska obveščevalna služba v partnerstvu z Veliko Britanijo.

"Rusija mora prekiniti brezobzirne vzorce obnašanja, vključno z uporabo sile proti sosedam, poskuse vmešavanja v volilne procese in kampanje dezinformiranja," je poudaril Stoltenberg.

Ameriški obrambni minister Jim Mattis pa je izpostavil, da Rusija mora odgovarjati za ta preprečen napad. A obenem je opozoril, da to ne bi smelo biti nekakšno kibernetsko obračunavanje po načelu "oko za oko, zob za zob".

Prav danes so sicer obrambni ministri razpravljali o napredku pri vzpostavljanju novega kibernetskega centra, ob vključevanju nacionalnih kibernetskih zmogljivosti v zavezniške misije in operacije.

Ameriški obrambni minister je potrdil, da bodo dale ZDA Natu na voljo svoje vojaške kibernetske zmogljivosti.

Generalni sekretar se je danes izogibal konkretnim odgovorom na vprašanja, kako se bo na ruske napade odzval Nato. Izpostavil je, da ves čas krepijo kibernetsko obrambo ter da je ključno to, da so napad preprečili in razkrili odgovorne zanj.

Zaveznice so se sicer že pred časom dogovorile, da lahko tudi kibernetski napad sproži 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki članice zavezuje k skupnemu odzivu v primeru napada na eno od njih, ter da je kibernetsko delovanje vojaška domena - poleg operacij na kopnem, v zraku in na morju.

Erjavec je sicer ob robu zasedanja s kolegi iz Bolgarije, Madžarske in Hrvaške podpisal memorandum o sodelovanju v večnacionalnem letalskem programu za specialno delovanje. Center bo v Zadru, gre predvsem za helikoptersko usposabljanje, Slovenija bo ponudila svojega cougarja, naslednje leto pa bo napotila v Zadar dva častnika, je pojasnil minister.

Minister je ob tem še povedal, da je to priložnost izkoristil za kratek pogovor s hrvaškim kolegom Damirjem Krstičevićem, s katerim sta se dogovorila za čimprejšnje dvostransko srečanje, saj je vojaško sodelovanje med državama intenzivno.

nazaj na vrh