Prvi dan vrha Evropske unije v Bruslju se je končal brez preboja, nadaljevanje sredi dneva

Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropskega sveta Charles Michel Foto: Twitter/Charles Michel Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropskega sveta Charles Michel Foto: Twitter/Charles Michel

Voditelji članic EU so po skoraj 14 urah pogajanj o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 prvi dan zasedanja končali v klavrnem vzdušju. Zataknilo se je pri vprašanju odločanja o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje, ker nizozemski premier Mark Rutte osamljeno vztraja pri odločanju s soglasjem. Nadaljevali bodo ob 11. uri.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je zasedanje prekinil nekaj pred polnočjo, kar je za bruseljska srečanja te vrste razmeroma zgodaj. Z več strani poročajo o stopnjevanju napetosti čez dan in zvečer. Predvidoma bodo eksperti delali vso noč. Še pred polnočjo se je sicer pričakoval nov kompromisni predlog, a trenutno ni jasno, kdaj ga bo Michel predstavil.

Jasno je, da smo daleč od kompromisa, je po prvem dnevu pogovorov ocenil poljski premier Mateusz Morawiecki.

Že pred začetkom zasedanja so nekateri napovedovali, da bo najtrši oreh vprašanje pogojevanja oziroma upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje. Očitno se je res močno zataknilo prav pri odločanju o izplačilu sredstev za okrevanje oziroma pri vprašanju upravljanja.

Članice naj bi denar iz sklada za okrevanje črpale na podlagi nacionalnih načrtov za okrevanje ob upoštevanju letnih evropskih proračunskih, reformnih in naložbenih priporočil. Te načrte naj bi potrjevale članice s kvalificirano večino, odločitev o izplačilu sredstev pa naj bi sprejela Evropska komisija ob upoštevanju mnenja članic. Rutte osamljeno vztraja, da bi morale tudi o izplačilu sredstev odločati članice, in to s soglasjem.

Michel je kot rešitev predlagal "zavoro v sili", po kateri v primeru utemeljenega nasprotovanja določenega števila članic sredstva ne bi mogla biti izplačana. A s tem predlogom ni prodrl.

V ospredju pozornosti je bilo tudi vprašanje izračunavanja nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, za katerega je predvidenih 310 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.

Michel je v kompromisnem predlogu predvidel, naj bo 70 odstotkov sredstev za nacionalne ovojnice, 217 milijard, razdeljenih na podlagi ključa, ki ga je predlagala komisija, in dodeljenih v prihodnjih dveh letih, preostalih 30 odstotkov, 93 milijard, pa na podlagi novega ključa pozneje, torej leta 2023.

Ta predlog je odziv na kritike, ker komisija utemeljuje ključ za razdelitev sredstev zlasti na podatkih o brezposelnosti v obdobju pred krizo, ki po mnenju mnogih ne izraža prizadetosti zaradi covida-19, medtem ko naj bi novi ključ za 30 odstotkov sredstev temeljil na padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v letih 2020 in 2021, kar naj bi ustrezno zrcalilo učinke krize.

Predsednik Evropskega sveta je v pogajanjih po neuradnih informacijah svoj predlog nekoliko prilagodil, tako da je dal pri upoštevanju padca BDP poudarek na letu 2020, s čimer se poveča tudi predvidljivost višine sredstev, ki jih bodo dobile članice. Kompromisa glede tega še ni, a to vprašanje naj ne bi ogrozilo dogovora.

Medtem ko se je Rutte osredotočil na vidik upravljanja in pogojevanja, je avstrijski kancler Sebastian Kurz izstrelil niz tvitov, v katerih je ostro zavrnil predlog, naj bo nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje za 500 milijard evrov. Višina nepovratnih sredstev in na sploh obsega svežnja je sicer za varčno četverico - Nizozemsko, Avstrijo, Švedsko in Dansko - že vseskozi problem.

Pogajanja se torej nadaljujejo ob 11. uri. Izhodišče je za zdaj še vedno Michelov prvi kompromisni predlog, ki predvideva prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega dve tretjini za nepovratna sredstva in tretjino za posojila.

Med ključnimi odprtimi vprašanji so obseg proračuna in rabati, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.

nazaj na vrh