Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan po koncu epidemije: Najtežja je bila nepredvidljivost novega položaja

Fotografija je simbolična. (foto: epa) Fotografija je simbolična. (foto: epa)

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je po deaktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja za STA dejal, da je bila med težjimi izzivi v tem času nepredvidljivost položaja. V približno dveh tednih naj bi pripravili poročilo o delu civilne zaščite, oblikovali pa so že merila za izplačilo dodatka za njene pripadnike po protikoronskem zakonu.

 

 

Državni načrt, ki vsebuje natančne protokole ukrepanja v primeru epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh in je namenjen utečenemu delovanju vseh ključnih deležnikov na državni ravni, je bil aktiviran 13. marca, dan po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji. Od takrat so pripadniki civilne zaščite pomagali pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širitve novega koronavirusa.

Po besedah Šestana je bilo najtežje, da stvari niso poznali, kot je niso poznali niti vsi drugi. "Navajeni smo na naravne nesreče, tiste klasične, tu pa je bilo zaradi nepoznavanja in zaradi nepredvidljivosti bistveno težje. Poleg tega je bila stalno še prisotna bojazen, da bi nam zmanjkalo zaščitne opreme," je danes dejal v izjavi za STA. Zaradi tega so oblikovali prioritete, med katerimi je bilo zdravstvo na prvem mestu, tako da so na začetku epidemije zaloge zdržale, dokler se niso napolnila skladišča, je spomnil Šestan.

Vlada je sicer že v začetku maja napovedala, da bo dopolnila državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije. Kot je danes spomnil Šestan, omenjeni državni načrt ni bil pripravljen za primer epidemije covida-19. Sicer pa pri civilni zaščiti po vsaki vaji ali nesreči naredijo analizo, pogledajo, kaj je dobro in kaj je slabo, ter na podlagi tega dopolnijo ali ažurirajo predmetni načrt, je pojasnil poveljnik civilne zaščite.

Pred podajanjem ocene o delu civilne zaščite v času epidemije želi Šestan počakati na končno poročilo delovanja in analizo. "Ko bomo vsi staknili glave, predebatirali stvari, bomo ugotovili, kaj je tisto, kaj bi lahko naredili drugače in tudi kaj potrebujemo," je napovedal. Računa na to, da bo poročilo, ki ga bodo posredovali tudi vladi, pripravljeno v približno dveh tednih, nato pa bodo naredili tudi analizo.

Po prvih podatkih civilne zaščite, ki pa še niso povsem točni, je bilo vsak dan aktiviranih v povprečju okoli 3000 pripadnikov, ki so v dveh mesecih in pol krize opravili več kot 200.000 delovnih dni, nekateri so delali tudi po več kot 12 ur na dan.

V zadnjem obdobju, ob ugodni epidemiološki sliki v državi, so pripadniki civilne zaščite še vedno delovali, saj vseh aktivnosti še ni bilo konec, a so bile po Šestanovih besedah bistveno manj intenzivne kot pred časom. V zadnjih dneh so, kot je naštel, predvsem delili opremo, oskrbovali določene ljudi in skrbeli za varstvo otrok.

Po podatkih Centra za obveščanje RS, ki vsakodnevno sporoča podatke o aktiviranih pripadnikih civilne zaščite in drugih organizacij ter prostovoljcih, je bilo v zadnjih treh delovnih dneh tega tedna na vseh ravneh angažiranih po okoli 1500 pripadnikov sil za zaščito in reševanje na dan, v soboto pa okoli 800.

Na pripadnike civilne zaščite in vse druge, ki so bili vpoklicani k opravljanju nalog za zajezitev epidemije, se je v tretjem protikoronskem zakonu spomnila tudi vlada. Zakon, ki je bil sprejet v sklopu tretjega protikoronskega svežnja pomoči, jim prinaša izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije v višini 30 evrov dnevno.

Končne številke, koliko pripadnikom civilne zaščite bo ta dodatek izplačan in kolikšen bo skupen znesek izplačanih dodatkov, po Šestanovih besedah še nimajo. "Pripravili smo merila za to delitev, nato bodo podatke o številu ljudi pridobili s strani občin in regij," je pojasnil.

Ta dodatek bo pripadnikom civilne zaščite pri plači izplačal delodajalec, sredstva pa bosta zagotovila ministrstvo za obrambo oz. Uprava RS za zaščito in reševanje. Skupni strošek je ocenjen na 2,7 milijona evrov mesečno.

Šestan je že v petek, dan pred deaktivacijo državnega načrta, ocenil, da v več kot 75 dneh ni bilo nobenega večjega problema, ki ga ne bi znali rešiti. "Upam, da je naše delo s tem zaključeno in da tovrstne pomoči ne bo treba več izvajati, a pripravljeni smo, če bo treba. Tukaj smo zato, da pomagamo," je zagotovil.

nazaj na vrh