Nov »fake news« Eugenije Carl – sodbo v primeru tožbe proti Janši kar sama razglasila za pravnomočno, čeprav postopek sploh še ni končan! Izpostavljeno

Najbolj razvpita novinarka TVS Eugenija Carl je prezgodaj razglasila obsodbo Janše za pravnomočno... (foto: arhiv Demokracije) Najbolj razvpita novinarka TVS Eugenija Carl je prezgodaj razglasila obsodbo Janše za pravnomočno... (foto: arhiv Demokracije)

»Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo predsednika SDS Janeza Janše zoper sklep velenjskega okrajnega sodišča, s katerim je to zavrnilo Janšev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodba, po kateri mora Janša novinarki Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Eugeniji Carl zaradi žaljivega tvita plačati 6000 evrov odškodnine, je tako pravnomočna.«

 

Tako se glasi uvod poročila STA, torej osrednje tiskovne agencije, o domnevni pravnomočnosti sodbe v zadevi Eugenija Carl vs. Janez Janša, poročilo je sicer datirano 27. marca, torej pred dvema dnevoma. Vendar pa takoj v naslednjem odstavku STA dodaja pojasnilo: »Da je sodba postala pravnomočna, je razvidno iz objave Eugenije Carl na družbenem omrežju Facebook.« Torej, sodba je pravnomočna, ker je tako zapisala tožnica, v tem primeru Eugenija Carl. Pa je res tako?

Še ena laž?

Regionalni spletni portal ekoper.si danes navaja nekoliko drugačno plat zgodbe. Omenja namreč, da je Carlova, sicer Slovenka leta 2013, tako rekoč že celotno slovensko javnost obvestila, da je sodba pravnomočna in da bo moral Janša njej osebno plačati mastno odškodnino. A v teku je še pritožba, o kateri sodišče sploh še ni odločalo, kar pomeni, da Janezu Janši (še) ni treba plačati odškodnine v višini 6 tisoč evrov. »Je Eugenija Carl to storila namerno ali res ne pozna osnov in zatorej ne ve, kdaj je govora o pravnomočnosti?« se sprašujejo na omenjenem portalu.

No, nekaj je jasno: sodba v tej zadevi še ni pravnomočna. Sedaj se lahko vprašamo, ali se je Carlova preprosto zmotila (za kar je malo verjetno glede na njeno novinarsko prakso) ali pa je celo namerno lagala o koncu postopka, morda celo z namenom, da bi prejudicirala odločitev sodišča v tej zadevi. Bolj bistveno pa je, da so njen »fake news« povzeli vsi vidni mediji v državi, vključno z STA, ki so poročali o pravnomočnosti sodbe.

Postopek še ni končan!

Za kaj v resnici gre? Velenjsko okrajno sodišče je namreč že leta 2016 v omenjeni pravdni zadevi razsodilo, da je bil Janšev tvit, v katerem naj bi novinarki Eugenijo Carl ter Mojco Pašek Šetinc razglasil za prostitutki, žaljiv, ter mu naložilo plačilo 6000 evrov odškodnine. Pri tem je sodišče izreklo zamudno sodbo, ker tožena stranka ni v roku odgovorila na tožbo. Janša je nato želel doseči razveljavitev te sodbe ter na velenjsko okrajno sodišče vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Kot je zatrjeval, na tožbo ni odgovoril, ker sodnega pisanja v času poletnega dopusta ni prejel oz. mu ga vročevalec ni vročil. Če bi mu sodišče ugodilo, bi se sodba razveljavila in postopek bi se začel znova. Vendar pa je okrajno sodišče v Velenju julija lani takšen predlog zavrnilo, Janša pa je vložil pritožbo na Višje sodišče v Celju, vendar je tudi slednje Janševo pritožbo zavrnilo.

Janšev odvetnik Franci Matoz pa je za portal ekoper.si pojasnil, da zadeva še zdaleč ni zaključena. Kot pravi, se sklep o zavrnitvi pritožbe, ki sta ga obe stranki prejeli včeraj, 27. marca, nanaša zgolj na pritožbo, v katerem je Janez Janša Okrajnemu sodišču v Velenju predlagal vrnitev v prejšnje stanje, in sicer zaradi zamude roka za odgovor na tožbo. Ne naša pa se na pritožbo zoper samo zamudno sodbo, o kateri sodišče sploh še ni odločalo. Šele potem bo namreč sodba res pravnomočna in postopek zaključen. »Iz sklepa, ki ji je bil vročen, jasno izhaja, da se odločitev sodišča v Velenju nanaša le na predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi zamude roka za odgovor na tožbo in da je zoper zamudno sodbo vložena pritožba, ki pa je višje sodišče še ni obravnavalo,« je še pojasnil Matoz. Ob tem je razložil tudi, zakaj je bila zamudna sodba sploh izdana. Sodišče je zamudno sodbo, v kateri je Janezu Janši med drugim naložilo tudi plačilo šest tisoč evrov odškodnine Eugeniji Carl, izdalo, ker naj Janša ne bi odgovoril na tožbo. Kar pa ne drži – kot so ugotovili ob pregledu sodbe, tožba Janezu Janši namreč sploh ni bila vročena, razlog za to pa je premajhen poštni nabiralnik. Zadeva torej ni pravnomočna in postopek, kot vse kaže, še ni končan. O vsebini pritožbe, ki očitno temelji na majhnem poštnem nabiralniku, mora najprej odločati višje sodišče v Velenju.

O Eugeniji Carl in njenih metodah delovanja sicer poročamo v današnji novi številki Demokracije, v kateri sicer pišemo o tem, kako si RTV Slovenija želi zadržati sedanji sporni sistem zaračunavanja RTV prispevka, čeprav hkrati RTVS ne izpolnjuje zakonskih obvez o nepristranskem poročanju. Še več, na eni od sej programskega sveta so se celo pojavili žaljivi transparenti, eden od njih je imel napis »smrt janšizmu«. O Carlovi in njenem negativnem vplivu se je nedavno razpisal tudi politični analitik Sebastjan Jeretič. Carlova je pred kratkim celo javno napadla kolegico Rosvito Pesek (in to samo zato, ker je prosila za izjavo Janeza Janšo), slednja pa je odgovorila, da ima dovolj njenega obnašanja in metod delovanja.

Je bila ideja o transparentu z napisom "smrt janšizmu" njena? (foto: Urban Cerjak)

 

 

Sodna pošta mora biti naslovniku vročena osebno!

A vrnimo se še enkrat k famozni sodbi celjskega višjega sodišča, ki je zavrnilo Janševo pritožbo. Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj nas je namreč opozorila na precedenčno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča (november 2017), v katerem je K. N. vložila tožbo proti Republiki Sloveniji, pri tem pa je bilo odločilno tudi vročanje pošte priči v postopku. Odločba sodišča (njeno kopijo hranimo v uredništvu), pod katero se je podpisala sodnica Ruža Križnar Jager, je namreč ugodilo pritožbi priče (ime hranimo v uredništvu), ki bi morala biti po mnenju tožnice kaznovana v individualnem delovnem sporu zaradi razporeditve, izplačila odškodnine in razlike v plači. Priča se je na sklep Delovnega in socialnega sodišča (ki je zavrnilo obnovo postopka) pritožila in dosegla razveljavitev sklepa in sicer zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev pravil postopka. Tu je šlo predvsem za vročanje pošte priči, ki se je na sklep pritožila. Za kaj gre? Priča je v času, ko naj bi mu bila sodna pošta vročena, delala v tujini, kar pomeni, da mu pošta ni bila vročena osebno, šlo je torej le za fiktivno vročitev v času, ko oseba, ki naj bi ji bila pošta vročena, ni prebivala na tem naslovu. Sodišče mora namreč pri presoji, ali je bila vročitev pravilno opravljena, oceniti, ali so pristojni organi izkazali zadostno skrbnost pri obveščanju naslovnika v postopku. In sedaj pozor: sedmi odstavek odločbe višjega delovnega in socialnega sodišča navaja, da so vabila in sklepi o kaznovanju priče pisanja, ki jih je treba vročiti naslovniku osebno in ne more biti nadomestno vročeno. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato je višje sodišče sklep razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje.

Kaj dejansko pomeni ta odločba za Janeza Janšo? Morda to, da bo najverjetneje sledila pritožba na vrhovno sodišče, kjer bo mogoče povsem z lahkoto dokazati, da je bilo vročanje pošte Janši v nasprotju z zakonom, pri čemer Janša ni samo priča, ampak celo tožena oseba. Tudi to je razlog, zakaj je pisanje Eugenije Carl o tem, da je sodba v primeru njene tožbe proti Janši pravnomočna, dejansko navadna farsa in čisti »fake news«.

nazaj na vrh