Nenapisana pravila se spreminjajo: slovenski himni ni prepovedano ploskati

Nenapisana pravila se spreminjajo: slovenski himni ni prepovedano ploskati

Vlada RS je na poslansko vprašanje mag. Dejana Kaloha v zvezi z izobraževanji, ki jih organizira Protokol Republike Slovenije in v katerem je vprašal, ali drži podatek, da na uradnih protokolarnih izobraževanjih, ki jih organizira Protokol RS učijo, da je ploskanje himni Republike Slovenije na uradnih dogodkih in proslavah prepovedano ter kakšno je stališče Vlade RS o tem vprašanju; torej zakaj ne ploskati himni Republike Slovenije, podala dogovor v katerem je zapisano, da „protokol Republike Slovenije ne organizira uradnih izobraževanj, se pa odzove na vabila državnih organov, ki se želijo seznaniti z delovnim področjem protokola. V okviru takih srečanj Protokol Republike Slovenije svetuje, kakšno vedenje in ravnanje je v skladu s protokolarnimi pravili in kakšna je navadno praksa na določenem področju.„

V nadaljevanju so pri Vladi RS še zapisali, da v protokolu veljajo tudi nekatera nenapisana pravila, ki so se izoblikovala skozi čas. Eno takih je, da se po izvedeni himni ne ploska in da se himne ne napoveduje, da pa tega zakon ne določa: ploskanje himni Republike Slovenije na uradnih dogodkih in proslavah torej ni izrecno prepovedano.

Skrbnik Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) je Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

Od države do države je odvisno, ali ljudje himni ploskajo in seveda ob kakšni priložnosti so še zapisali, ter da je poudarek pri himni na spoštljivosti; himna je državni simbol, ki se izvaja z igranjem ali petjem ali z igranjem in petjem. Izvaja se prvenstveno na uradnih in drugih svečanostih. Himno, kot državni simbol, se vedno posluša stoje in spoštljivo, s pogledom usmerjenim v zastavo ali predse. Roke so spuščene naravnost ob telesu in naj se ne bi sklepale pred telesom. Svetuje se, da se po izvedeni himni ne ploska, ker himna ni glasbena točka v programu, ampak je državni simbol.

V praksi pa so tudi pri nas pogosto izjema športne prireditve, kjer se himna izvaja bodisi na začetku, zagotovo pa pri podelitvi medalj. Občinstvo po končani himni, zaigrani v čast zmagovalcu, navadno ploska in vzklika, kar pa se pripisuje navdušenju nad dosežkom določenega tekmovalca, in zato velja za dopustno.V zadnjem obdobju se protokolarna pravila in norme povsod po svetu rahljajo in marsikatero pravilo postaja bolj ohlapno in fleksibilno. Morda bo praksa z leti pokazala, da bo tako tudi glede ploskanja po himni, so še zapisali pri Vladi RS v odgovori poslancu SDS Dejanu Kalohu.

 

 

nazaj na vrh