Naravni prirast je v Sloveniji že tri leta negativen, letos pa se je rodilo manj kot 20.000 dojenčkov.

Simbolična fotografija (foto: Pixabay) Simbolična fotografija (foto: Pixabay)

V Sloveniji se je v lanskem letu rodilo 19.328 otrok. Povprečna starost mater je bila 31,1 leta, povprečna starost tistih, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. Matere 57,7 odstotka otrok niso bile poročene. Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ deklic pa Zala, kažejo najnovejši podatki državnega statističnega urada (Surs).

V letu 2019 se je rodilo 19.328 otrok, 257 (ali 1,3 odstotka) manj kot v letu prej. Dečkov je bilo 9977, deklic 9351. V tem letu se je prvič po 12 letih tudi dečkov rodilo manj kot 10.000, medtem ko je število živorojenih deklic padlo pod 10.000 že v letu 2016.

Za prebivalstvo Slovenije je še vedno značilna t. i. zožena reprodukcija, kar pomeni, da se rodi premalo otrok, da bi se prebivalstvo obnavljalo po enostavni poti. Celotna stopnja rodnosti je bila lani enaka kot v letu 2018, in sicer 1,61. Pred približno 31 leti je največ žensk rodilo pri 23 letih, lani pa je bilo relativno največ žensk, ki so rodile, starih 29 let.

Eden od razlogov za upad rodnosti v zadnjih letih je ta, da čedalje več žensk odlaga odločitev za rojstvo prvega otroka. Povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka se je lani glede na prejšnje leto spet zvišala, in sicer je znašala 29,6 leta (leta 2018 29,5 leta). Pred 30 leti so bile ženske, ki so rodile prvič, povprečno šest let mlajše. Posledično se viša tudi povprečna starost mater ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti. Lani je ta znašala 31,1 leta, v 1989 pa 25,9 leta, kar pomeni, da se je v 30 letih zvišala za nekaj več kot pet let.

Drugi razlog za manjše število rojenih je zmanjševanje števila žensk v rodni dobi (15-49 let), ta pa je posledica zmanjšanja rodnosti v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. V lanskem letu se je število žensk v rodni dobi zmanjšalo za 2300, najbolj v starosti od 25 do 34 let, ko je rodnost najvišja.

Starši 8182 otrok (42,3 odstotka), rojenih v letu 2019, so bili poročeni, starši 11.146 (57,7 odstotka) v tem letu rojenih otrok pa neporočeni. Povprečna starost poročenih mater (31,5 leta) je bila za 0,6 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).

16.175 otrok se je rodilo staršema, ki sta oba državljana Slovenije, 1339 (6,9 odstotka) pa staršema, od katerih nobeden ni državljan Slovenije. Matere 2183 otrok ali mati vsakega devetega, so bile tuje državljanke. Med temi jih je bilo največ iz BiH (40 odstotkov), nato s Kosova (18 odstotkov) in EU 254 (12 odstotkov). Ob rojstvu otroka so bile stare povprečno 29,5 leta ali za 1,8 leta mlajše od Slovenk.

Ime Luka je bilo tudi lani, že 21. zaporedno leto, najbolj popularno ime med imeni novorojenih dečkov. Dobilo ga je 282 dečkov (2,8 odstotka). Med dekliškimi imeni se je na prvo mesto znova uvrstilo ime Zala, ki je bilo prvo že v letih 2016 in 2017. Ime Zala je v 2019 dobilo 272 deklic (2,9 odstotka). Na lestvico desetih najpogostejših imen novorojenih se niso več uvrstila imena Nika, Maša, Lana in Lovro, namesto teh pa so se na njej pojavila imena Ela, Hana, Zoja in Oskar.

Na dan se je sicer rodilo povprečno 53 otrok (eden manj kot leto prej). Največ se jih je rodilo na 2. oktober in 16. maj (po 81). Najmanj otrok se je rodilo na 24. februar in 30. junij (po 30); oba dneva sta bili nedelji. 60 otrok se je rodilo prav na rojstni dan svojih mater, 69 pa na rojstni dan svojih očetov. Porodi trojčkov so bili trije, porodov dvojčkov pa je bilo 347. Pri porodih dvojčkov se je rodilo največ mešanih parov, 131; 112-krat sta se rodila po dva dečka, 104-krat pa po dve deklici. 46 odstotkov žensk je prvič rodilo.

Naravni prirast je bil v Sloveniji tudi v letu 2019 tako kot v letih 2017 in 2018 negativen. Rodilo se je 19.328 prebivalcev, umrlo jih je 20.588, so še dodali na Sursu.

nazaj na vrh