Grdo: Levica in njej podložni mediji napadajo ministra Logarja, ker si drzne opozarjati na nerazumno dolge sodne postopke in neučinkovit kazenski pregon bančnih goljufij!?

  • Napisal  vir. nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. (Foto: STA) Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. (Foto: STA)

V Sloveniji se številni sodni postopki končajo, ker zadeve zastarajo, kazenski pregon bančnih goljufij je neučinkovit, številne sodbe ustavnega sodišča pa sploh niso bile implementirane. Očitno pa, ko si pri nas nekdo upa reči bobu bob in o tem javno spregovori, je po prepričanju opozicije vse narobe. V več strankah na levici so namreč stopili na okope, ko so slišali, da je minister za zunanje zadeve Anže Logar v spremnem dopisu pisma Evropski komisiji izrazil svoje videnje na delovanje slovenskega pravosodnega sistema. Napovedali so celo sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP).

 

Poročilo na 36 straneh, ki je bilo 4. maja poslano v Bruselj, predstavlja odziv na pobudo Evropske komisije, ki ga je zunanje ministrstvo pripravilo skupaj z ministrstvoma za pravosodje in kulturo ter nekaterimi drugimi institucijami na področjih, ki jih bo obravnavalo poročilo. Komisija je namreč države članice EU pozvala, da naj ji pošljejo poročila o vladavini prava, ker bodo ta omogočila pripravo letnega poročila, ki se bo nanašalo na področja pravosodja, pluralizma in svobode medijev, boja proti korupciji in ustavnopravna vprašanja.

Spoštovano ni niti načelo videza nepristranskosti
Splošno znano je, da se v Sloveniji številni sodni postopki, ki tečejo nerazumno dolgo, končajo, ker zadeve zastarajo, ne čudi pa, da je ravno na to problematiko minister Logar opozoril v dopisu, ki ga je naslovil na evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa. V dopisu pa je med drugim izpostavil dejstvo, da je Slovenija na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu izgubila niz zadev. Po prepričanju Logarja je kazenski pregon bančnih goljufij neučinkovit, spoštovano pa ni niti načelo videza nepristranskosti. Pozabil pa ni omeniti, da v naši državi nekateri sodniki uporabljajo tudi totalitarne simbole.

Pranje iranskega denarja v NLB je ena največjih korupcijskih afer, ki ni dobila epiloga. Je narobe na to opozoriti? (Foto: Nova24TV)

Evropski komisar je bil opozorjen na dejstvo, da je slovensko sodstvo obsodilo nekatere opozicijske politike, nato pa je to ustavno sodišče razveljavilo. Seznanil pa se je lahko tudi z nedoslednostjo slovenskega pravnega sistema v povezavi s pranjem iranskega denarja. Pri tem je Logar, ki se je v okviru preiskovalne komisije kot vodja le te seznanil s problematiko, pripisal, da je bilo sicer organom pregona posredovano veliko dokazov o o domnevnem pranju iranskega denarja, a do epiloga ni prišlo.

Statistika govori sama zase
Kljub temu, da očitno nekaterim vsebina dopisa, ki ga je spisal Logar, predstavlja trn v peti, pa je dejstvo, da je situacija na račun pravosodja zaskrbljujoča. O tem pričajo podatki, ki so razvidni iz poročila Evropske komisije o učinkovitosti sodnega sistema za leto 2019. Kot lahko vidimo iz spodnjega grafa, se Slovenija z uvrstitvijo v drugo polovico držav na grafu, uvršča med države, kjer postopki trajajo nerazumno dolgo. Nikakor nam ne more biti v spodbudo, da smo boljši od Italije in Hrvaške. Pred nas se namreč uvršča celo Romunija. Še posebej pa je takšna statistika zaskrbljujoča v luči dejstva, da se uvrščamo med države, ki imajo največ sodnikov na 10. tisoč prebivalcev.

Graf prikazuje uvrstitev držav po dolžini sodnih postopkov na prvi stopnji (Vir: Poročilo EK 2019)

Graf prikazuje število sodnikov na 10 tisoč prebivalcev (Vir: Poročilo EK 2019)

Slovenija je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu izgubila niz zadev. Neuspešnost se kaže v dejstvu, da je Slovenija do leta 2017 pred ESČP nastopala 353-krat, sodišče pa je v kar 329 primerih ugotovilo, da so bile ljudem na slovenskih sodiščih kršene njihove pravice. Ta statistika kaže, da neuspešnost slovenskih sodišč na ESČP znaša kar 93-odstotkov, kar nas je uvrstilo v vrh držav, ki kršijo človekove pravice. S tem smo bili postavljeni ob bok Rusije, Moldavije in Turčije. Med leti 1993 – 2019 je bilo po podatkih Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice proti Sloveniji vloženih 9.722 pritožb. Sodišče je v tem obdobju odločilo o 9.442 pritožbah, od tega jih je bilo velika večina, kar 9.669 (95,5 %) nedopustnih oziroma črtanih. Sodišče je do konca leta 2019 izdalo sodbe v 368 primerih, kršitev pa je ugotovilo v 338 primerih.

Nekateri sodniki se ne branijo totalitarnih simbolov
Problematično je dejstvo, da pri nas ni bilo lustracije, kar se odraža v obnašanju sodnikov, ki brez vsakega sramu paradirajo s totalitarni simboli. Med njih se nedvomno uvršča nekdanja predsednica Okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, ki se je na eni izmed zabav zabavala kar s titovko na glavi in jugoslovansko zastavo v rokah, čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije Titov režim v več odločbah označilo za zločinski in v nasprotju s temeljno slovensko ustavo. Glede na to, da se sodniki udeležujejo celo predvolilnih shodov stranke SD (Matjaž Štok in Slavko Gazvoda, ne čudi, da je zaupanje slovenskih državljanov v slovensko pravosodje nizko.

Vesna Pavlič Pivk s titovko in jugoslovansko zastavo (Foto: Twitter)

Mariborska sodnika Slavko Gazvoda in Matjaž Štok na shodu stranke SD. (Foto: Twitter

Občasno prihaja do selektivne gospodarske kriminalitete
O izvajanju pritiska na sojenje je kot eden redkih spregovoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je javnosti postal znan potem, ko je pogumno razkril, kako so nanj pritiskali z vodstva sodišča in tožilstva, da mora Milka Noviča obvezno obsoditi umora. Glede gospodarskega kriminala, ki se velikokrat ne konča z epilogom je Radonjić izdal, da po njegovi oceni gre za občasno selektivno obravnavanje gospodarske kriminalitete s strani posameznikov na policiji, tožilstvih. “Če na sodišče posamezni primeri ne prihajajo, čeprav bi morali, jih sodišče po načelu brez tožilca ni tožilca, tudi ne more obravnavati. Razlog nedotakljivosti posameznikov pogosto leži v njihovih mrežnih povezavah, ki so dovolj močne, da zmorejo vplivati na delo policije in državnih tožilstev. Ravno tako obstaja določeno število gospodarskih subjektov znatnega pomena (NLB, Petrol, Krka, Revoz, Sava), ki so splošnega državnega interesa, pa se jih praviloma ne izpostavlja kaznovalnim ukrepom.”

Nič čudnega tako ni, da še vedno ni epiloga v primeru IranNLBgate, ko je iranski režim opral za skoraj milijardo evrov preko državne NLB, ki jo je takrat upravljala politika. Odgovorni namreč do danes še vedno niso odgovarjali, čeprav se je poslancem zdelo, da je bilo razlogov za kazenski pregon več kot dovolj. O tem sta v svojih poročilih dokazala tako Logarjeva kot Möderndorferjeva komisija, ki sta preiskovali nepravilnosti v NLB. Da vsa zgodba do neba smrdi po prikritem kriminalu, je poudaril tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je ugotovil , da v primeru Farrokh ni funkcioniralo prav nič v tej državi. “Odpovedale so čisto vse stopnje varovalk, ki bi lahko v danem trenutku odreagirale. Da je temu res tako, da že deset let ni nihče odreagiral in naredil kakšnega koraka”. 

Graf prikazuje, kako dolgo potekajo procesi v zvezi s pranjem denarja na prvi stopnji (Vir: Poročilo EK 2019)

Neučinkovit kazenski pregon bančnih goljufij, nerazumno dolgi sodni postopki, politično montirani procesi (primer Patria, kjer se je tik pred volitvami zaprlo vodjo opozicije), neimplementirane sodbe ustavnega sodišča, neuspešnost Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu in nošnja totalitarnih simbolov s strani sodnikov, prispevajo k nizkemu zaupanju prebivalstva v sodstvu. Ljudje namreč že dlje časa opazujejo, kako so nekateri izbranci praktično nedotakljivi (primer: družina Janković). To, da je Logar o golih dejstvih seznanil Evropsko komisijo le kaže, da se ne strinja s pometanjem problemov pod prag. Konec koncev je le s takimi koraki mogoče napredek k bolj demokratični družbi.

Slovenija na repu držav po zaupanju v pravosodje (Vir: Poročilo EK 2019)

Hana Murn

nazaj na vrh