(FOTOGALERIJA) Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič: Kadri, prostori in plače ostajajo boleča točka sodstva. O političnih zlorabah pa brez komentarja

Brez navzočnosti Branka Masleše ni šlo... (foto: Veronika Savnik) Brez navzočnosti Branka Masleše ni šlo... (foto: Veronika Savnik)

Ključne prioritete sodstva za letos so elektronsko poslovanje, urejanje težav na kazenskem področju ter nove naloge na področju družinskih zadev, ki jih prinaša uveljavitev družinskega zakonika, je ob odprtju sodnega leta danes izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. Kadri, prostori in plače ostajajo boleča točka sodstva.

 

Sodišča so tudi lani nadaljevala trend zniževanja števila nerešenih zadev na vseh stopnjah sojenja, in to kljub najnižjemu številu sodnikov po letu 2007, je v uvodnem nagovoru na slovesnosti ob odprtju sodnega leta izpostavil Florjančič. Število nerešenih pomembnih zadev je prišlo pod raven nerešenih pomembnih zadev iz leta 1990. Glede na rezultate je Florjančič ocenil, da je slovensko sodstvo izšlo iz kriznih razmer. Verjame, da se bo počasi dvignilo tudi zaupanje javnosti v sodstvo.

Florjančič je opozoril tudi na to, da se slovenskemu sodstvu na področju kadrov v prihodnjem desetletju obetajo določene težave zaradi generacijske vrzeli v sodniških vrstah. "Ta vrzel bo povzročila določene težave v sodstvu, še posebej na področju postopnega prenašanja izkušenj od starejših na mlajše generacije. Na ta problem opozarjamo že nekaj zadnjih let, vendar ga sodstvo v sedanjih okoliščinah ne zmore rešiti samo," je opozoril.

Po Florjančičevih svarilih je nujno tudi vzpostaviti stimulativen plačni sistem za sodnike. Opozoril je na anomalije v plačnem sistemu, ko imajo na primer strokovni sodelavci na sodišču lahko celo višjo plačo od sodnika, nesprejemljive so po njegovem mnenju tudi razlike v plačah vrhovnih in ustavnih sodnikov. Opozoril pa je tudi na neustrezne prostore, v katerih danes delajo vrhovno sodišče ter višje in okrožno sodišče v Ljubljani.

Današnje slovesnosti so se udeležili tudi predsednik DZ Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec, vrhovni sodniki in predsedniki sodišč, zbrane pa so nagovorili tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik Jurij Groznik ter podpredsednica odvetniške zbornice Alenka Košorok Humar.

Katičeva je izpostavila zadovoljstvo nad dejstvom, da sodni zaostanki niso več sistemski problem. Poudarila je, da je bilo v preteklosti veliko narejenega za zagotavljanje materialnih pogojev, med letošnjimi je izpostavila začetek gradnje nove sodne stavbe v Ljubljani. Po besedah ministrice temeljni cilj ministrstva za pravosodje ostaja povečati učinkovitost delovanja sodne uprave in na ta način prispevati k povečanju učinkovitosti sodne veje oblasti.

Dotaknila se je kritik, po njenih besedah izhajajočih iz predsodkov, ki sta jih večkrat deležna tako sodstvo kot ministrstvo. "Težko sprejmem včasih pavšalne kritike na račun zakonodaje, tudi s strani posameznih predstavnikov sodstva," je dejala Katičeva. Ob tem je poudarila, da so njena vrata vedno odprta za vse, ki želijo prispevati k pripravi najboljših možnih zakonskih sprememb, da pa čarobne paličice ni in so "rešitve odvisne od skupnega dela in usklajevanja. Pogosto se celo izkaže, da zakonske spremembe niti niso potrebne, da se rešitve najde že z drugačnimi organizacijskimi pristopi", je še dejala.

Na plačni paradoks v sodstvu, ko imajo ponekod strokovni sodelavci na sodišču celo višjo plačo od sodnika, je opozorila tudi predsednica Sodnega sveta Barbara Nerat. Tudi to po njenem prepričanju odvrača dobre kandidate, da bi se prijavljali na razpise za sodnike. "Je pa turbulentno dogajanje letos nedvomno pričakovati pri politični razpravi o možnosti omejevanja sodniškega mandata," je dejala. Idejo je ocenila kot poseg v učinkovito sodno varstvo in kršitev mednarodnih demokratičnih standardov. Hkrati se je zavzela za več pooblastil Sodnega sveta, predvsem pri imenovanju sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.