Evropski tempo prinaša večje spremembe za slovensko kmetijsko politiko

  • Napisal  Peter T.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Nedavno predstavljena strategija »Od vil do vilic«, ki naslavlja evropsko kmetijsko politiko je predvsem spodbuda Evropske komisije državam članicam, da se bolj odločno podajo na pot bolj trajnostnega in okolju prijaznega kmetovanja. Evropska komisija je namreč prepričana, da morajo države članice bolj zaščititi evropske kmetijske površine in s tem kakovost ter varnost evropske hrane. Kaj na tem področju v bližnji prihodnosti čaka Slovenijo?

 

 

Strategija, pomenljivo poimenovana »Od vil do vilic«, prinaša večje omejitve pri uporabi pesticidov in gnojil v kmetijstvu. Strategija se namreč osredotoča na varovanje tal, kar je nezanikljivo povezano s škodljivimi fosfatnimi gnojili, ki jih kmetijski sektor uporablja, da bi povečal svoj pridelek. A večina fosfatnih gnojil vsebuje večje količine kadmija, ki je škodljiv ne le za naša tla, temveč tudi za našo hrano. Kadmij je težka kovina, ki je sicer že naravno prisotna v naših tleh. A pospešeno gnojenje tal s kadmijem vodi v osiromašenje zemlje in hkrati v ogrožanje človekovega zdravja. Kadmij namreč zelo ogroža ledvice in okostje, še več kadmijev oksid je celo uvrščen v kategorijo rakotvornih snovi.

V luči teh dejstev, Evropska komisija predlaga, da države članice do leta 2022 omejijo uporabo fosfatnih gnojil, ki vsebujejo več kot 60 miligramov kadmija na kilogram. Tem smernicam se bo morala prilagoditi tudi Slovenija, ki na tem področju zaostaja za najbolj pogumnimi državami. V Sloveniji se trenutno namreč uporabljajo gnojila, ki vsebujejo celo 75 miligramov na kilogram kadmija. Za primerjavo; sosednja Madžarska, pa tudi Estonija in Slovaška so med tistimi, ki ne dovoljujejo več  kot 20 mg/kg kadmija v fosfatnih gnojilih, saj se zavedajo usodnih posledic prekomerne uporabe kadmija za kmetijske površine in varnost naše hrane.

Strategijo »Od vil do vilic« so že pozdravili proizvajalci do okolja prijaznih fosfatnih gnojil, brez nevarnih primesi, združeni v iniciativi Varnejši fosfati (Safer Phosphates). Hkrati opozarjajo, da bi zasledovanje cilja po znatnem zmanjšanju količine gnojil v isti koš dala vsa gnojila, pri tem pa ne bo upoštevan dejanski vpliv različnih vrst gnojil na okolje. „Obstaja tveganje, da bodo najbolj na izgubi kmetje, saj bodo izgubili enostaven dostop do gnojil kot orodja za povečanje donosa pridelka. To breme ne sme pasti na kmeta. Nasprotno, to je naloga industrije mineralnih gnojil, ki je več kot sposobna zmanjšati negativni vpliv na okolje z odpravo proizvodnje izdelkov, ki ne ustrezajo strogim okoljskim standardom,“ so prepričani v iniciativi Varnejši fosfati.

nazaj na vrh