Evropska poslanka Romana Tomc v intervjuju za Demokracijo: Migranti in begunci so ta čas predvsem veliko breme!

  • Napisal  Maruša Opeka
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Romana Tomc: Evropa ne more in sme postati socialno-turistična destinacija. Foto: Urban Cerjak Romana Tomc: Evropa ne more in sme postati socialno-turistična destinacija. Foto: Urban Cerjak

Evropska družba se stara, kar za države Evropske unije pomeni številne izzive. Tudi za Slovenijo, za katero se zdi, da se resnosti demografskih sprememb še vedno ne zaveda. O prihodnjih demografskih izzivih, pokojninah in upokojevanju smo se pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc.

Vemo, da delež starejših iz leta v leto narašča tako na ravni Slovenije kot Evropske unije. Se evropska družba teh resnih in korenitih sprememb zaveda v zadostni meri? Merklova se je s povabilom Sircev že opekla, kaj ostane Evropi?

Najbrž pri tem ciljate na izjave, naj bi migranti iz Sirije reševali težave, ki jih imajo evropske države s svojimi pokojninskimi sistemi.

Tako je.

Ne bodo. Migranti in begunci so ta čas predvsem veliko breme, saj jih večina ne dela in tako nič ne prispeva v pokojninsko blagajno, ampak iz državnih sredstev prejemajo različne vrste socialnih pomoči. Evropa ne more in sme postati socialno-turistična destinacija.

Seveda se zavedamo, da se naše prebivalstvo stara in da je to resna grožnja, ki nas lahko pripelje do izjemno hudih posledic. Evropejci ali tisti, ki imamo tisočletne korenine v Evropi, imamo v povprečju precej manj otrok kot tisti, ki se v Evropo priseljujejo z drugih celin, zato bomo v generaciji ali dveh imeli popolnoma drugačno sliko prebivalstva. Glede na to, da ima Slovenija enega najslabših demografskih trendov v vsej Evropi, je ta grožnja za nas še večja.

Ukrepanje je torej nujno. Kako se države članice lotevajo reševanja demografskega izziva?

Različno, vendar prav vse države sprejemajo ukrepe, ki naj bi zagotovili dolgoročno stabilnost pokojninskih sistemov. Ti se med seboj precej razlikujejo, saj nimajo vsi takšnega sistema, kot ga imamo pri nas. Vse bolj pa prevladuje zavedanje, da se zaradi podaljševanja življenjske dobe podaljšuje tudi obveznost dela in da bo treba za varno starost več vlagati v tretji steber, v lastno zavarovanje za starost torej. Zelo nenavadno je, da Slovenci veliko več denarja namenimo zavarovanju svojih avtomobilov in nepremičnin kot zavarovanju sebe. Za zdravstvo še nekako poskrbimo, za starost pa le redko. Glede tega se zelo razlikujemo od skandinavskih držav, kjer za svojo starost skrbno varčujejo in jo zavarujejo veliko bolj kot svoje avtomobile.

 Za katero državo bi rekli, da se je najbolje lotila problema starajoče se družbe in bi bila lahko vzorčni primer za reševanje problematike tudi v naši državi?

Ne moremo izbrati ene same, niti enega recepta. V veliko boljšem položaju so tiste države, kjer imajo polno zaposlenost in kjer imajo odgovorne vlade, ki ne odrivajo teh problemov, ampak se z njimi premišljeno spoprimejo. Kot enega pozitivnih primerov lahko izpostavimo Finsko, ki je v samo sedmih letih za več kot 15 odstotkov povečala stopnjo delovno aktivnih starejših oseb. Nujnosti sprememb so se zavedeli, ko je začelo naraščati število starejših brezposelnih, prav tako pa so prepoznali pasti zgodnjega upokojevanja. Reševanja demografskega vprašanja so se lotili že v 90. letih. Z uvedbo fleksibilnih starosti upokojevanja, kombiniranih upokojitev z zmanjšanim obsegom aktivnosti in številnih nacionalnih programov politike aktivnega staranja so starejšim omogočili, da ostanejo aktivni, a v zmanjšanem obsegu. Podobno bi morali storiti tudi v Sloveniji.

Celoten intervju preberite v novi številki revije Demokracija!

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.