Odprto pismo gospodu Robertu Pešutu – Magnificu Izpostavljeno

  • Napisal  dr. Janez Remškar za Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Janez Remškar / STA Dr. Janez Remškar / STA

Sprašujem se, zakaj vam je bilo tega treba? Ali je bilo treba nastopiti z besedilom, ki je morda ali pa tudi ne, napisano izpod peresa dr. Franceta Prešerna in po tistem, kar je zapisano v njem, je žaljivo do vernih! Ne glede na to, ali je to bila vaša zamisel, ali je to bila zamisel koga drugega od organizatorjev, tak tekst ni sodil na kulturni dogodek. Ali pač?

 

Morda si nekateri v naši družbi tako predstavljajo spravo naroda. Tisti, ki poznamo delo Franceta Prešerna, tudi tisti, ki niso zaključili gimnazije, kjer smo imeli kar precej opravka s Prešernom, poznajo področje njegovega humornega, žgečkljivega, včasih tudi prostaškega gostilniškega ustvarjanja.

Vendar, za slovensko kulturo je Prešeren pomemben zaradi drugih stvari. Prešeren velja za pesnika, ki je pisal o ljubezni. Druga, nič manj pomembna tema njegovega ustvarjanja, je bilo nacionalno vprašanje, vprašanje slovenstva in njegov obstoj, kako naj sprejemamo spremembe, pokristjanjevanje in življenje v Avstro-Ogrski.

Kakšno je sporočilo “kulturnega dogodka” v Cankarjevem domu?
Ti temi sta prisotni v Sonetnem vencu in Krstu pri Savici. Pomembna tema zanj je bila tudi pravičnost. Glede njegovega odnosa do katolištva se je pisalo veliko, tako ali drugače. Izhajal je iz katoliškega okolja in s tem tudi živel. Kasneje, kot študent in še posebej v času nesrečne zveze z Ano Jelovšek, s katero je imel tri otroke, je bil zelo odklonilno razpoložen do cerkve. Kljub temu je znano, da se je zadnje mesece življenja v Kranju spet približeval cerkvi in pred smrtjo je bral Sveto pismo (cit.: akademik dr. Janko Kos: Prešeren je pred smrtjo bral Sveto pismo)! To je le nekaj dejstev, povezanih z ustvarjanjem Prešerna. Pisanje v gostilnah, prav tako del njegovega ustvarjanja, morda tudi v opitem stanju in celo pisanje za pijačo, je lahko všeč širokemu krogu, vendar v primernem okolju in času. Ne morem odločati o tem, kaj bo oziroma je bilo sporočeno na kulturnem dogodku v Cankarjevem domu.

Foto: STA

Brez dvoma pa lahko ostro protestiram in izrazim mnenje, da taki verzi ne sodijo na slavnostni večer kulture. Zakaj? Ker ob slovesnih trenutkih ni potrebe za žalitve kogarkoli, še najmanj vernih, ki so pri nas še vedno drugorazredni. Od tod izvira tudi objestnost organizatorjev in  izvajalca. Marsikdo bo našel izgovor, da so se verzi kritično dotaknili tudi bankirjev, dohtarjev in mi očital sprenevedanje zaradi kritike nastopajočega in dela teksta, ki se je dotaknil zapriseženih veri in verujočih. Za vas, v tem primeru delnega poustvarjalca, sicer pa avtorja številnih uspešnih zabavnih melodij in celo pronicljivih tekstov, si dovolim dvomiti, da se niste zavedali nespodobnosti, žaljivosti teksta. Povsem na mestu je bilo vprašanje novinarja gospoda Nenada Glücksa, ki je tvitnil, ali bi se vi, gospod Pešut, upal nastopiti z podobnim tekstom sredi “vašega” današnjega Beograda. V Ljubljani ste si in to na dan kulture. Vi in avtorji proslave ste si s tem dovolili vsaj nespodobno, če še ne kaj hujšega, provokacijo na račun verujočih, drugorazrednih in spet prispevali k delitvi Slovencev. Bilo je nespodobno in neprimerno. Morda mi bo nekdo očital hipokrizijo ali licemerstvo. Takim odgovarjam z vprašanjem: kaj od tega izpričujejo, in to že 70 let, zagovorniki revolucije, ki še kar naprej zanikajo svojo odgovornost za medvojne likvidacije in povojne poboje. Še več! Če se nekdo le dotakne te teme, ga takoj označijo za   nekoga, ki potvarja zgodovino. Zgodovina in dokumenti pa počasi prihajajo na dan.

Upam, da bodo Slovenke in Slovenci končno spoznali, kdo in zakaj še kar naprej deli in kdo ne želi priznati svojih grehov. Sicer pa je demokratična Evropa že razčistila z nacisti, fašisti in komunisti. Vsi so bili isti! Življenje za njih ni bilo sveto! V Sloveniji tega ne priznamo zaradi dela naših politikov, ki še kar naprej črpajo svojo politično moč iz časa revolucije in odklanjajo stališča demokratične Evrope. Hvala vam, gospod Pešut, državljan Slovenije in hvala vam organizatorji proslave ob dnevu Franceta Prešerna za to nespodobnost.

dr. Janez Remškar

nazaj na vrh