Šarika Kamnikar: NAŠEL SE NEKOČ

  • Napisal  Šarika Kamnikar
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: STA foto: STA

Našel se nekoč na pragu hišnem,

vedel ni, od kod ne kam prihaja,

videl, le da sonce zjutraj vzhaja,

bil na pragu samcat je prepišnem.

 

 

Dvignejo ga, v neko hišo dajo,

tam nato se fant stabilizira,

najdenček otroka imitira,

scela ga za svojega imajo.

 

Ni za šolo, šolarje posnema,

šolnikom v obraz se redno roga,

vrh njegov je kvadratura kroga,

forme vse Ostržkove prevzema.

 

Ker ne gre nikakor z njim več resno,

zrasel ker ljudem je že čez glavo,

najdejo mu šolo končno pravo,

k Pepetu v obrt ga dajo lesno.

 

Šest zabojev fant samo popravi,

to je vsa njegova tišlarija,

vsa Ostržkova pač oslarija

in v teater se potem odpravi.

 

Ne igralec, fant glumač postane,

v glavnem imitira tisto stanje,

ko Ostržek osel je, notránje

v vlogi po predstavah ves ostane.

 

Se okrog gasilcev smuka redno,

žali žene, zlasti še dekleta,

s prazno ko cevjo okrog opleta,

za gasilsko družbo res nevredno.

 

Več ne ve, kako bi se obnašal,

sčasoma mu je zadosti glume,

večje si želi človeške trume,

rad bi našel se, s častmi ponašal.

 

Ne odreši fanta dobra vila,

zloben škrat se mesto nje prikaže

in ker bolje od Ostržka laže,

vseh mu dá moči zagotovila.

 

Gre naš fant potem navzgor v višave,

pravljično, bi imitiral kralja,

pa predsednika, pod mizo valja

se od smeha bik, smejijo krave.

 

Prerok je osliček rad takisto

če bo jutri dež, bo deževalo,

napove ljudem in kratkomalo

nekaj s tem pripelje jih na čisto.

 

Pa zgodi se, kar se pričakuje,

da glumač razkrije masko večno,

sname si elastiko nevšečno,

bi ne moglo biti prav nič huje.

 

Vtaknejo ga zdaj me odposlance,

tja med tiste, ki pač obtičijo,

ko se čisto nepotrebni zdijo,

pleza da čez serpentine, klance.

 

Najden bil nekoč na hišnem pragu,

kmalu bo od vrat do vrat se klatil,

prazno slamo za kos kruha mlatil,

to ni šala, šala šla je k vragu.

nazaj na vrh