Foibio Bazovičan: BORAT IN MARELA

  • Napisal  Foibio Bazovičan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: STA foto: STA

Dan je trinajsti, nesrečo kliče,
Borat Kazahstanec stvar premisli
in takole zjutraj se domisli,
le previdno, kar dežja se tiče.

 

Ko odpravim tjakaj se k Jadranu,
zlahka me ulovi primorska ihta,
Borat stvar premisli, saj je brihta,
in poseže po rezervnem planu.

Borat videl sonce je visoko,
ne verjamem, rekel je pri sebi,
da bo sončno, bolj zaupam tebi,
vzel marelo je, zajel globoko.

Ko zapustil Kazahstan je rodni,
pred državno mejo glej hudiča
rdeči so oblaki, sam je priča,
za pljuvalniško nevihto godni.

Vzel marelo Borat je pod roko,
stisnil k njej se, da bi ne škropilo,
ko rdeče se je prelomilo,
pljuvalo po njiju na široko.

Borat tokrat dobro je ukanil
stratosfero in nevihto rdečo,
pamet je imel in tudi srečo,
kdaj in kje, boš zlahka sam uganil.

nazaj na vrh