Poletna branja za majhne in malo večje otroke

Foto: FB Foto: FB

Ob novi slikanici Imam zelene čeveljčke je, izšlo precej prevedenih del za otroke: slikanica avtorice Judit Kerr Tiger, ki je prišel na čaj, knjigo Piotra Soche Čebele in roman Daniela Pennaca Ernest in Celestina, nov strip iz serije Pasji mož ter mladinski roman 35 lik upanja.

Ustvarjalni dvojec besedna umetnica Anja Štefan in mojstrica podob Jelka Reichman sta za letošnje poletje pripravili novo slikanico za otroke z naslovom Imam zelene čeveljčke, ki je po besedah Anje Štefan na več načinov pisana. V njej je nekaj starejših pesmic, nekaj čisto novih, nekaj je živalskih, nekaj otroških, med seboj pa se razlikujejo tudi tematsko. Nekatere so igrive in lahkotne, spet druge bolj otožne in razmišljujoče. Nekaj med njimi jih je nastalo iz odrasle izkušnje in jih otroci ne razumejo neposredno, jih pa doživljajo svoji starosti primerno. Slikarka Jelka Reichman, ki je kljub svojemu avtorskemu izrazu vedno sledila avtorjevim besedam in se jim skušala prilagoditi, z Anjo Štefan sodeluje že več kot 20 let in sta se zelo dobro ujeli, saj se ji je pri delu z Anjo Štefan vedno zdelo, da govorita isti jezik, ki mu nato dodata besede in podobo.

Tiger

Otrokom je na voljo tudi nova slikanica Tiger, ki je prišel na čaj. To je svetovna klasika, ki jo je leta 1968 v Veliki Britaniji ustvarila avtorica nemškega rodu in judovskih korenin Judith Kerr, ki je sicer umrla lani. Še danes velja za eno najbolj priljubljenih britanskih slikanic, zato je čudovito, da jo dobivamo v slovenskem prevodu, je dejala prevajalka Neža Božič. Tiger, ki je prišel na čaj, je bila avtoričina prva slikanica, ki ji je sledilo še okoli 30 drugih, nekaj je bilo tudi zelo uspešnih, vendar so avtorico na literarnih srečanjih vselej spraševali prav po njej.

Čebele

Kot vemo, imajo otroci zelo radi velike reči, pritegnejo jih in jih navdušijo, saj se ob njih počutijo večje in pomembnejše. Zagotovo bo tako tudi z novo poljudno-znanstveno slikanico Čebele velikega formata, ki jo poleg strokovnega besedila zaznamujejo impresivne ilustracije poljskega umetnika Piotra Soche, ki je prispeval tudi veliko informacij za besedilni del, saj je bil njegov oče čebelar. Tudi pri tej knjigi je, enako kot pri knjigi Drevesa, sodeloval z biologom Wojciechom Grajkowskim. Knjigo je prevedla Staša Pavlovič, v njej pa je dodanih tudi nekaj slovenskih podatkov o čebelah.

Medved in miška

Za male vztrajne bralke in bralce, ki imajo radi personalizirane živalske junake in prisrčne zgodbe je tu kar zajeten, a lahko berljiv prisrčen in zabaven roman o nerodnem medvedu Ernestu in neubogljivi miši Celestini, ki sta nekega dne prekršila vsa pravila svojih zelo različnih si svetov in se skupaj znašla v veliki godlji. Rodilo se je veliko prijateljstvo in nič več ni bilo tako, kot nekoč. Pod prevod romana priljubljenega francoskega pisatelja Daniela Pennaca Ernest in Celestina se je podpisala mlada prevajalka Nadja Babić, ki je delo z užitkom prevedla, saj je roman zares nekaj posebnega. V začetku ga avtor sploh ni hotel napisati, saj sta junaka avtorsko delo ilustratorke Gabriele Vincent, ki ju je upodobila za slikanice. Končno ga je le napisal in ustregel želji producenta animiranega filma Ernest in Celestina, pri katerem je sodeloval kot scenarist. Pisanja zgodbe o dobrosrčnem, a čemernem medvedu in pogumni, a svojeglavi miški in njunem nenavadnem prijateljstvu se je lotil tako, da je vanjo vpletel še vlogo pisatelja in bralca, prvotni avtorici pa se je poklonil s koncem, kjer je glavna junaka vrnil slikanicam.

Prevodi v angleščino

Slovenski otroci lahko listajo in berejo številne prevedene slikanice in zgodbe, slovenske otroške knjige pa so v drugih jezikih po večini nedostopne in neznane. To zagotovo ne bo več veljalo za slikanici Anje Štefan in Alenke Sottler Čmrlj in piščalka ter Drobtine iz mišje doline, ki so ju pred kratkim prevedli v angleščino. Upajmo, da bo takšnih knjig v prihodnosti še več.

Na kile upanja

Za nekoliko večje šolarje bo gotovo zanimiv kratek mladinski roman 35 kil upanja, ki je ganljiv roman o stiski šolarja. Ker je takšnih in drugačnis stisk tudi med slovenskimi šolarji zagotovo kar nekaj, predstavlja knjiga zanje svojevrstno družbo, iztočnico, kako naj težave rešujejo in pri tem ne odnehajo. Mladinski roman 35 kil upanja sicer uvedejo besede 13-letnega knjižnega junaka Gregoirja: “Sovražim šolo. Sovražim jo bolj kot vse na svetu. In ne samo to. Uničuje mi življenje.” Gregoir šole ne mara, ker se v njej se ne počuti sprejetega, nima prijateljev in je sploh zelo nesrečen. Dobro se počuti le v dedkovi delavnici, med orodjem. In kar je še bolj hudo, sta nad njegovim neuspehom sta razočarana oče in mama, a na srečo ima deček dedka, ki ga zna videti, imeti rad in sprejati takega, kakršen je. Pod kratki roman je podpisana priljubljena francoska avtorica Anna Gavalda (1970), ki je slovenskim bralcem znana že po romanih Tolažba in Samo skupaj, nič drugega. S tem romanom, ki ga je prevedel Boris Jukić, se je kot nekdanja učiteljica poklonila vsem svojim učencem, ki so so kljub slabemu uspehu izkazali za krasne ljudi. Vse knjižne novosti za otroke, majhne in večje, so sicer izšle pri Mladinski knjigi.

Novi Pasji mož

Za konec pa še polna vreča smeha z novim Pasjim možem Dava Pilkeya, ki je že nekja tednov na knjižnih policah knjigarn, ki ga radi vzamejo v roke mladi in stari, saj je poln hudomušnih in smešnih domislic ter bo pritegnil še tako hude nasprotnike branja. Peti del stripovske serije je naslovljen Pasji mož: Gospodar bolh. Na zadnji strani pa je vsebina skrivnostno povzeta: "V neizprosnih časih...polnih bridkih kazni...se bo pojavil nepričakovan junak..." Pasji mož se s svojo druščino spoprijema z novimi in starimi zlobneži ter sklepa trdna zavezništva. Avtor uspešnice o Pasjem možu,superpolicaju, ki izvoha še tako zvitega lopova, je Dav Pilkey, je bil med mladimi bralci najprej znan kot avtor Kapitana Gatnika, Pasjega moža pa sta si sta si v prvem razredu izmislila junaka iz Kapitana Gatnika Grega Bradač in Klemen Kočar, nato pa je dobil svoj strip. Pravi avtor stripa, Pilkey (1966), je bil že v osnovnošolskih časih vselej v težavah, ker je uganjal vragolije, stresal šale in risal trapaste stripe. V drugem razredu je narisal svojega najbolj slavnega junaka Kapitana Gatnika. Nekoč mu je učitelj rekel, naj se spravi v red, saj ne bo mogel vse življenje risati trapastih knjig. Dav ni nikoli znal dobro poslušati! "Upam, da bodo mulci ob branju stripov, ki jih delata Grega in Klemen, opazili pravopisne napake in se tako prepričali, da ustvarjalnost ni odvisna od pravilnega črkovanja, brezhibne slovnice in popolne ilustracije. Upam, da bodo ti 'vse-prej-kot-popolni' stripi spodbudili mulce k ustvarjanju lastnih stripov, ne da bi jih bilo pri tem strah, da bodo 'zamočili', je nekoč dejal avtor.

nazaj na vrh