So pri tihotapljenju ilegalnih migrantov sodelovali tudio zaposelni Azilnega doma v Ljubljani? - Med preiskavo zasežena tudi droga. Izpostavljeno

  • Napisal  P.U.,P:T.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Azilni dom v Ljubljani. Foto: STA/Nebojša Tejić Azilni dom v Ljubljani. Foto: STA/Nebojša Tejić

Kriminalisti  Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so  od  junija 2019 dalje na podlagi zaznanih sumov kaznivih dejanj izvajali   več operativnih aktivnosti zoper hudodelsko združbo, ki se je na ozemlju  Slovenije  ukvarjala  z izvrševanjem kaznivih dejanj Prepovedanega prehajanja   meje  ali  ozemlja  države  po  tretjem  odstavku  308.  člena Kazenskega  zakona  (KZ-1).  Predkazenski  postopek  je  usmerjalo  Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Tako so v sredo,  18.11.2020,   so  na  več  krajih  na območju Ljubljane potekale aktivnosti   kriminalistične   preiskave,   pri   čemer   so  bili  prijeti organizatorji  kaznivih  dejanj.  Opravljene  so  bile  hišne  preiskave in odrejena  pridržanja  7  osebam.  Gre  za  21  letnega državljana Iraka, 33 letnega  državljanu Mjanmarja, 20, 23 in 35 letne državljane Pakistana, ter 53  in 35 letna slovenska državljana. V  sklopu  hišnih  preiskave  je  bilo zaseženih več predmetov pomembnih za kazenski postopek, med drugim tudi 500 g prepovedane droge konoplje.

Zahtevna kriminalistična preiskava je potekala  skupaj z varnostnimi organi iz  Italije.  V njej  so sodelovali tudi kriminalisti SKP PU Nova Gorica in SKP  PU  Koper ter varnostni organi ostalih članice evropske unije, kjer so se  pridobivali  in  izmenjevali  podatki  pomembni  za  uspešno preiskavo. Kriminalisti  so  pri preiskovanju sodelovali tudi z Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Kriminalistična  preiskava  zoper 12 osumljencev je bila uvedena na podlagi podanih  utemeljenih  razlogov  za sum, da so skupaj še drugimi do sedaj še neugotovljenimi   sostorilci,   kot  člani  dobro  organizirane  hudodelske združbe,  iz  koristoljubja,  tihotapili  tujce  iz  Turčije, Iraka, Irana, Pakistana,  Afganistana,  Bangladeša  in  Somalije. Tihotapljenje tujcev je potekalo  po  balkanski poti z začetkom v  Turčiji in Grčiji, preko Srbije, Bosne  in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije naprej v države Evropske unije. Ciljne države so bile Italija, Nemčija in Francija.

Večina   članov   hudodelske  združbe  je  v  postopku  pridobitve  statusa mednarodne  zaščite  in so nastanjeni v Azilnem domu Ljubljana, od koder je ves  čas  potekala  organizacija  tihotapljenja  ilegalnih migrantov. Vodje hudodelske  združbe so sodelovali s slovenskimi državljani iz Ljubljane, ki so  bili povezani v združbo kot prevozniki migrantov, predvsem prosilcev za mednarodno zaščito.

Delovanje hudodelske združbe je potekalo organizirano in na ustaljen način. Ilegalni migranti so v organizaciji hudodelske združbe nelegalno vstopili v Slovenijo, nato pa so bili usmerjeni v Azilni dom, kjer so podali namero za podajo  mednarodne  zaščite.  Ko  so  razmere  dopuščale so v sodelovanju z osumljenci  v  naprej  nedoločenem  času  (od  3  dni do 1 meseca, ali več) zapustili Slovenijo. Za navedeno ilegalno sprovajanje je hudodelska združba zahtevala  plačilo  od  100  do  500  € na osebo, za prevoz od Ljubljane do državne meje z Italijo.

Na  podlagi  zbranih  dokazov  ter  analiz  vseh  zbranih  podatkov je bilo ugotovljeno, da so osumljenci vzdrževali stik s preostalimi organizatorji v Bosni  in Hercegovini in na balkanski poti, ter sodelovali pri organizaciji sprovajanja  ilegalnih  prebežnikov.  Najpogostejše  komunikacije so bile z osebami,  ki  so  se  nahajale  v   Avstriji, Turčiji, Španiji, na Nizozemskem, v Kambodži,  Iraku,  na Hrvaškem, v Franciji  in Bosni in Hercegovini. Nesporno je bilo  potrjeno,  da  so  pri organizaciji prevozov sodelovali s storilci iz Turčije in Grčije.

Hudodelska  združba je bila zelo dobro organizirana, saj  jim je bil poznan pravni  red EU in posamezni policijski postopki z ilegalnimi prebežniki oz. potek  tihotapljenja ljudi v državah članicah EU oz. Schengenskem prostoru. Prav  tako  so  poznali  delovanje  policije  in  postopke  s  prosilci  za mednarodno  zaščito,  zaradi  česar  je  bilo dokazovanje kaznivega dejanja izredno specifično in zahtevno.

Ugotovljeno  je  bilo, da so v hudodelski združbi sodelovali tudi slovenski državljani.  Dva,  ki  sta  bila prijeta v času zaključne akcije, sta redno opravljala   prevoze   ilegalnih   migrantov  in  sta  za  ta  namen  imela registrirano dejavnost prevoza oseb. Med osumljenci so tudi drugi slovenski državljani,  ki  so  v času izvajanja kriminalistične preiskave, opravljali naloge  varovanja  v  Azilnem  domu  in sodelovali s hudodelsko združbo pri tihotapljenju tujcev.

Ugotovljeno  je  bilo,  da  so  ilegalni  prebežniki   od članov hudodelske združbe  dobili  izrecna navodila, kaj morajo povedati v primeru, da jih bo prijela  policija.  Iz  zbranega  dokaznega  gradiva  je bilo razbrati tudi ponavljajoče   sodelovanje   in  komuniciranje  članov  združbe  ter  vloge posameznikov  in  njihovo  usklajeno  delovanje  s skupnim ciljem, čim bolj obsežnega  tihotapljenja  ilegalnih pribežnikov ter posledično pridobivanja čim  višje premoženjske koristi. To je bil poglavitni motiv pri izvrševanju kaznivih  dejanj,  nelegalno  pridobljena sredstva oziroma premoženje pa so poskušali   legalizirati   in  ga  uporabljali  za  nadaljnje  življenje  v Sloveniji.  Zaradi  tega  so  kriminalisti vzporedno izvajali tudi finančno preiskavo,  ki  pa še ni zaključena. Protipravna premoženjska korist, ki so jo  v  tem  času  pridobili člani hudodelske združbe so po do sedaj zbranih dokazih ocenjuje na najmanj 40.000 €.

Do  sedaj  so  bile  podane kazenske ovadbe zoper dvanajst oseb. Vseh sedem prijetih  in  pridržanih  oseb   je bilo v četrtek 19.11.2020 privedenih na Okrožno  sodišče  v  Ljubljani,  kjer  je  bilo  zoper  njih odrejeno sodno pridržane.  Skupno  so osumljeni izvršitve 26 kaznivih dejanj po 308. členu KZ-1,  kjer so na opisan način opravili prevoze 108 tujcev. Kriminalistična preiskava  se  še  nadaljuje,  o  vseh  dodatnih ugotovitvah ali morebitnih drugih   osumljencih   in  kaznivih  dejanjih  pa  bo  obveščeno  pristojno tožilstvo.  Vsa  kazniva  dejanja so bila storjena v kvalificirani obliki, za katera je predpisana zaporna kazen od 3 let do 15 let.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.