Slovenci in demokracija Izpostavljeno

  • Napisal  prof.dr. Andrej Umek za Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA) Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)

Letos bomo Slovenci praznovali obletnico nad vse pomembnega dogodka – 16. maja 1990 je nastopila svoj mandat prva slovenska demokratično izvoljena vlada. S tem je Slovenija prešla iz komunističnega totalitarizma v demokratično državo. Vsi, ki smo si za ta prehod prizadevali, smo se dobro zavedali, da razvite demokracije ni mogoče vzpostaviti na enkrat. Za polno delujočo demokracijo je potreben nenehen razvoj in popravljanje eventualnih napak. Potreben je politični pluralizem, vendar bi stranke in vlade morale razvoj demokracije postaviti pred svoje trenutne interese. Prav tako pa sta potrebni trdna volja in odločenost, da je demokratični sitem tista oblika medčloveških odnosov, h kateri stremimo ter realna ocena stanja in pripravljenost pomanjkljivosti odpravljati. V tej kolumni se bom omejil na oceno stanja, v katerem se slovenska demokracija nahaja. Pri tem se bom naslonil na publikacijo znanega časnika Economist: Democracy Index 2019.

 

V svojih razmišljanjih in izvajanjih izhajam iz predpostavke, da so se Slovenci vsaj od srede 19. stoletja večinsko zavzemali za demokracijo. Mogoče je bila v začetku ta ideja res omejena na intelektualno elito, kasneje pa je nedvomno postala večinska. Tako je že France Prešeren zapisal: “Tja bomo našli pot, kjer si nje sinovi prosti volijo vero in postave”. Po revolucionarnem letu 1848 se je demokracija v Avstro-Ogrski, katere del smo bili tudi Slovenci, počasi vzpostavljala. Proces res ni bil hiter, za mnoge prepočasen, vendar se je demokratičnost države počasi a konstantno izboljševala. Ta proces je prekinila 1. Svetovna vojna in naša kasnejša vključitev v Jugoslavijo. Od tu dalje pa je šlo s stanjem demokracije dobrih sedemdeset let samo še od slabega na slabše. Najprej je prišla diktatura srbske dinastije Karaᵭorᵭevićev in nato komunistični totalitarizem. Prva slovenska demokratično oblikovana vlada z Lojzetom Peterletom kot predsednikom vlade in Demosom kot nosilno politično grupacijo je v svojih dobrih dveh letih delovanja naredila, vsaj po moji oceni, veliko, da bi Slovenijo popeljala iz totalitarne v demokratično družbo. Jasno pa je, da v tako kratkem času ni uspela izpeljati celotnega prehoda. Kasnejše slovenske vlade z redkimi izjemami tega osnovnega poslanstva, izgradnje delujoče demokracije, niso, ali vsaj uspešno ne, nadaljevale. Tako Economistov Democracy Index Slovenijo skupaj z Litvo med 167 državami uvršča na 36 mesto torej med demokracije z napako (flowed democracies) s povprečno oceno 7,50 od desetih možnih. Od evropskih postkomunističnih držav sta bolje ocenjeni Estonija in Češka, takoj za nami pa je Latvija.

Ker sta ocena in mesto bistveno manj, kot sem ali smo pred tridesetimi leti pričakovali, je zanimivo pogledati, kako smo do te ocene prišli. Žal Democracy Index objavlja svoje ocene šele od leta 2006 naprej. Vendar vsaj po mojem mnenju tudi to časovno obdobje zadostuje za relevantne zaključke. Slovenija je dosegla absolutno najvišjo oceno 7,96 v letih 2006 do 2008, torej v letih, ko je slovensko vlado vodil Janez Janša in so njeno jedro tvorile desnosredinske stranke. Prvi opazen padec indeksa demokracije je sledil v času vlade, ki jo je vodil Borut Pahor in je bila SD vodilna stranka. Tako je l. 2010 znašal samo še 7,69. V času kratkotrajne druge vlade, ki jo je vodil Janez Janša se je indeks demokratičnosti nekoliko popravil in je znašal 7,88 v leti 2012 in 2013.

Po vladi, ki jo je vodil Janez Janša, je indeks demokratičnosti začel padati
Od tu dalje pa se je samo še zmanjševal. Do drugega opaznega padca indeksa demokratičnosti je prišlo pod vlado, ki jo je vodila Alenka Bratušek. Tako je indeks demokratičnosti leta 2014 padel na 7,57. Od tu dalje pa je indeks demokratičnosti v času vlade,ki jo je vodil dr. Miro Cerar drsel navzdol vse do 7,50. Sedanja vlada, ki jo vodi Marjan Šarec, to nesprejemljivo nizki nivo indeksa demokratičnosti ohranja. Torej za Slovenijo ni samo zaskrbljujoč nizek in prenizek nivo indeksa demokratičnosti, ampak predvsem njegov trend. Med tem ko vse druge postkomunistične države svoj indeks demokratičnosti izboljšujejo, pa v Sloveniji ta po letu 2008 upada. Do zaznavnih upadanj je prišlo pod vsemi levo usmerjenimi vladami, s tem da pod sedanjo vlado ta indeks stagnira. Ker sta danes oznaki leva ali desna vlada nekoliko nedoločeni, si bom drznil zapisati, da je indeks demokratičnosti upadal v obdobju vseh vlad, v katerih je sodelovala stranka SD. Ker jo imam, kljub številnim preimenovanjem še vedno za naslednico ZK, se sprašujem ali nas ne vodijo nazaj v komunistični totalitarizem.

Indeks demokratičnosti v Sloveniji nezadovoljiv
Naj zaključim z ugotovitvijo, da je sedanji indeks demokratičnosti v Sloveniji po moji oceni nezadovoljiv in bistveno pod pričakovanji pred tridesetimi leti. Še bolj pa je zaskrbljujoč njegov trend zmanjševanja. Zato pričakujem od predsednika vlade jasno zavezo, da bo trend upadanja indeksa demokratičnosti ustavil in ga obrnil navzgor. Od njega pričakujem jasno zavezo, da bo do konca svojega mandata indeks demokratičnosti popravil vsaj na nivo iz leta 2008. Če teh mojih vrstic ne bo prebral, pa bi bilo lepo, da bi ga kdo od poslancev na to njegovo moralno dolžnost spomnil. Če pa predsednik vlade ocenjuje, da indeksa demokratičnosti v Sloveniji ni sposoben bistveno izboljšati, naj prosim lepo odstopi in da priliko tistim, ki nam bodo sposobni zagotoviti demokracijo in ne demokracijo z napako.

Prof. dr. Andrej Umek

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.