Revolucija v načinu odločanja Izpostavljeno

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Pixabay foto: Pixabay

Zadnja revolucija v razvoju orodij je na svetu ustvarila razmere, ki bodo zahtevale to revolucijo. Še nikoli namreč ni bilo tako jasno, da človeku samemu ni mogoče spoznati resnice o dogajanju sveta in se zato v življenju ne pravilno usmerjati. Razum je prešibek svetilnik, luč razuma ne more razsvetliti teme sveta, to lahko le Beseda – »polna milosti in resnice«. Edino Beseda, ki je Resnica sama, je lahko Svetilka na življenjskih poteh – v tem vidim preseganje razsvetljenske paradigme: da se človek opira na nekaj mnogo večjega od sebe, da se da voditi nečemu mnogo močnejšemu – Besedi, ki prihaja na svet po Duhu. Odločanje zgolj s svojo pametjo, z razmišljanjem, se pravi na filozofski način, bo treba preseči, nadgraditi z odločanjem s pomočjo Duha.

 

Človek nove dobe ne bo opremljen samo z racionalističnimi znanji in izvežban za delo z Orodji, nujno se bo moral opremiti tudi z znanjem za spoznavanje resnice o dogajanju sveta in za pravilno odločanje v življenju. Vse skupaj seveda zahteva globinske preobrazbe v človeku, med drugim obrat od današnje absurdne pozunanjenosti k ponotranjenju – in človek jih je pripravljen narediti, če ga kaj dovolj močno pritisne, a take stvari prihajajo in krize raznih vrst bodo še prihajale, dogaja se nadzorovanje ljudi s tehniko, živimo v vedno bolj orwellovskem svetu… .

Preseganje človeškega jezika

Pri odločanju s pomočjo Besede in Duha seveda ne gre za  »odklop razuma«, kajti tudi pri razumevanju jezika videnj, ki je jezik Duha, sta inteligenca in razum še kako pomembna, a pomembna je tudi intuicija, odpirati moramo tudi svoje srce, ne zgolj svoje pameti. Gre pa za ukinjanje samo-razuma, za priznanje, da razum ne more spoznati resnice (o dogajanju sveta), za priznanje, da razumsko spoznanje ni najvišje možno spoznanje, za priznanje, da obstaja ogromno stvari, ki razum presegajo. Razuma ne smemo postavljati na prvo in najvišje mesto.

Spoznavamo zelo zoženo, enostransko in zato zmotno, in se zato v življenju sami ne moremo pravilno usmerjati. Celovito spoznanje lahko daje le Duh, seveda je pri tem potreben tudi razum, Jung bi rekel, da se zavest in nezavedno morata naučiti sodelovati in se dopolnjevati. Kar se tiče dogajanja sveta: problem ni samo v našem nepopolnem spoznavanju, ampak tudi v našem nepopolnem opisovanju stvari, ki je odvisno od omejenih možnosti človeškega jezika. Če pa resnico človeku razodeva Duh, mu s tem nujno na nek način govori, in to je jezik Duha, in tudi jezik videnj je jezik Duha: videnje nastane, ko se božji Duh sreča z našim duhom. Ta jezik, ki je jezik podob- simbolov, pa nima meja, omejitev, kakor je tudi Duh neizmeren, a takšen ta jezik tudi mora biti, če naj opisuje dogajanje sveta, ki je nekaj neizmernega. Zato pa je tudi zelo zahteven in ga je treba osvajati, se ga učiti vse življenje, in ga nikoli ni mogoče do kraja razumeti. Človeški jezik, vezan na snov in odvisen od njenih možnosti, je torej mogoče preseči, presegati – z jezikom Duha, in tu bodo ključno vlogo odigrala ravno videnja, nočna videnja, ki zmorejo tisto, česar človeški jezik nikoli ne bo zmogel: zares celovito opisovati dogajanje sveta.

Za konec

Nakazal sem negativne stranske učinke nekega razvoja, in enostranski razvoj te kulture, zaradi teh učinkov (ki se iz generacije v generacijo in iz desetletja v desetletje nalagajo, kopičijo!) pa je ta razsvetljenska, racionalistična in industrijska civilizacija v fazi razpadanja, moderna doba  se bliža svojemu koncu. Evropsko (in sploh Zahodno) kulturo ogrožajo številni dejavniki, ne samo pandemija in podnebna kriza in možnost jedrskega uničenja, tudi muslimanski in negroidni migranti, ki pritiskajo na njene meje. Levoliberalne elite pa jih nameravajo masovno, širokogrudno sprejemati. Vendar: kaj je levica? Ona je posledica pojava masovnega ateizma (brezboštva) v tej civilizaciji, množični ateizem pa je posledica nekega »napredka« v moderni dobi, proizvedla sta ga ravno novoveška znanost in tehnika, se pravi racionalizem in materializem.

Če gledamo na civilizacijo z vidika blaginje in materialnega napredka, je situacija videti dobra, glede na pretekle dobe in »nerazviti svet«. Vendar, najvišji cilj civilizacije ni in ne more biti zadovoljevanje telesnih potreb in večanje materialnih udobnosti, to je lahko le »notranji napredek«, razvoj človeške osebnosti, a tu lahko ugotovimo katastrofo: notranji razkroj, moralno in duhovno propadanje te kulture je veliko. Stanje v tej civilizaciji je glede tega slabše, hujše kot ga doživlja večina, večina ga doživlja kot »dobrega« predvsem iz dveh razlogov: ker gledamo na civilizacijo predvsem skozi prizmo materializma. In gre še za »efekt kuhane žabe«: ker se je to propadanje vršilo postopno, se s tem na nekaj počasi navajamo, nenormalno postane »normalno«, in neko stanje ne doživljamo več kot kritično ali celo dramatično. A negativni učinki »napredka« neizbežno povzročajo zaton moderne. Izpeljimo prehod v novo dobo!

Franc Bešter, Zg. Besnica

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.