Retardirani bikeštrajki sovraštva proti svojemu narodu Izpostavljeno

  • Napisal  Dr. Janez Suša
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Protest na kolesih. / Foto: Polona Avanzo Protest na kolesih. / Foto: Polona Avanzo

V medijih in parlamentu so bile zadnje čase intenzivne neskončne debate o nabavi zaščitne opreme, zahtevi levih opozicijskih strank po odstopu premiera Janeza Janše in vlade ter razpisu novih predčasnih volitev.

RTV Severna Koreja, pardon, lapsus, RTV Slovenija je že pred tem, 8. maja 2020, nahujskala »bikeštrajkarje« na demonstracije z vožnjo koles po središču Ljubljane, ki so jih podprle in organizirale radikalne levičarske stranke: LEVICA, SD in LMŠ, ki RTV v bistvu obvladujejo in upravljajo. Kljub fanatični levičarski propagandi zavedni Slovenci nismo pozabili, kaj se je zgodilo pred 31 leti.

Demonstracije 8. maja pred 31 leti

Pred 31 leti, leta 1989, je slovenski narod na isti dan resnično množično in enotno demonstriral, povsem drugače kot sedaj »bikeštrajkarji«. Brez interneta, brez pametnih telefonov in navkljub vsem režimskim medijem (komunistična enoumna RTV in vsi partijski časopisi DELO, Dnevnik itd.), brez hujskačev, brez biciklov smo se takrat spontano peš zbrali v Ljubljani na Kongresnem trgu in demonstrirali za svobodo, za demokracijo in človekove pravice, za domovino, za suvereno državo slovenskega naroda. Tone Pavček je slavnostno prebral Majniško deklaracijo, ki so jo domoljubni razumniki tistega časa spisali v pisarni dr. Dimitrija Rupla. Demonstrirali smo proti okupatorski vojski JLA, s katero je kolaborirala slovenska komunistična vrhuška. Srbska JLA je strpala v ječo naše štiri domoljube in jim sodila na skonstruiranem političnem sodnem procesu po tujih zakonih in v tujem jeziku. V naših srcih je odmeval Prešernov Krst pri Savici: »Tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave …« Huronsko smo demonstrirali za izpustitev naših junaških štirih domoljubov (takrat novinarjev) iz ječe. Eden od zaprte četverice je bil sedanji premier Janez Janša.

Po uradnih podatkih nas je demonstriralo približno 20.000, fotografije demonstracij prikazujejo povsem nagneten Kongresni trg in sosedne ulice. Takega huronskega demonstriranja v Ljubljani ne prej ne kdaj kasneje ni bilo. Bilo nas je mnogokratnik uradne številke. Majniško deklaracijo je ročno, brez interneta in socialnih omrežij podpisalo čez 100.000 ljudi. Komunajzarji in udbovci na oblasti so se usrali. Te demonstracije so spremenile tok slovenske zgodovine. Zmagali smo! Dosegli smo vse točke Majniške deklaracije, dosegli smo demokratično suvereno državo slovenskega naroda.

Na teh demonstracijah pa nismo zahtevali smrti za nobenega. Nihče ni demonstriral »smrt komunizmu«, »smrt Kučanu«, »smrt srbskim okupatorjem«. Nikomur nismo hoteli smrti. Če se pogledajo fotografije demonstracij, takih napisov ni. Tudi nismo demonstrirali, naj prevzame oblast kakšna politična opcija (leva ali desna), temveč za svobodo, za demokracijo in politični pluralizem, ker so bile takrat vse politične stranke, razen komunistične partije, prepovedane. Imeli smo beden diktatorski enopartijski socialistični sistem v bedni razpadajoči državi Jugoslaviji.

Kontradiktorne demonstracije »bajkšrajkarjev«

Sedanje demonstracije »bikeštrajkarjev« so povsem drugačne od tistih pred 31 leti, ko smo demonstrirali za velike, za narod usodne stvari. Pri zdajšnjih demonstracijah je kontradiktorno prav vse. Razglašajo, da demonstrirajo za demokracijo, proti diktaturi, proti zatiranju novinarjev, proti korupciji. Če ne bi imeli demokracije in bi torej imeli diktaturo, bi vlada demonstracije prepovedala in s silo zatrla, saj so bile zaradi epidemije protizakonite in neprijavljene. To se ni zgodilo. Samo mirno je pozivala, demonstrirajte, kot vas je volja, le nikomur ne grozite s smrtjo. Če bi vlada zatirala novinarje, potem si RTV ne bi mogla izmišljati konstruktov, s katerimi je nahujskala demonstrante. Kontradiktorno so demonstrirali tudi proti korupciji. Prejšnje leve vlade so vrsto let bogato financirale nevladne levičarske organizacije in si s stotinami milijonov davkoplačevalskega denarja kupovale volivce. Ti levuharji v bistvu demonstrirajo proti desnosredinski vladi iz strahu pred izgubo svojih koruptivnih dohodkov. Za korupcijo torej, ne proti njej.

»Bikeštrajkerji« odkrito zahtevajo SMRT. Smrt je nasprotje ŽIVLJENJA IN SVOBODE, za kar smo demonstrirali mi na isti dan pred 31 leti. Zahtevajo »smrt janšizmu«, smrt vsem drugače mislečim 220.000 slovenskih državljanom torej, ki so na demokratičnih volitvah leta 2018 glasovali za stranko SDS. Kako to mislijo? Ali nas hočejo postreliti in zmetati v brezna v Kočevskem rogu? Razglašajo, da je »janšizem« enako »fašizem«, in odkrito pozivajo na umor premierja Janeza Janše. Kaj je to »janšizem«, ni sicer nikomur jasno. Kaj je to fašizem, pa vemo. Levičarjem pa je treba to natančno pojasniti, ker oni tega očitno ne vedo. Fašizem je, ko je nekdanji minister Boštjan Poklukar vsako jutro dobil poročilo policije o vseh prekrških in kaznivih dejanjih za preteklih 24 ur z imeni in priimki ter škilil v policijske kartoteke poslancev. To je fašizem. In ta fašizem je bil odpravljen 13. 3. 2020, ko je prisegla 14. Vlada Republike Slovenije. Levičarskemu fašizmu zvesti policijski funkcionarji novemu ministru Alešu Hojsu niso več pošiljali na elektronsko pošto prej omenjenih poročil. Dne 13. 3. 2020 je bilo torej konec obdobja fašizma v Sloveniji.

Po uradnih podatkih gre pri »bikštrajkarjih« za približno 5.000 biciklistov, peščico čistih egoistov, ki se vozijo s kolesi, da bi jih bilo več videti. Za vse nas, ki smo bili na demonstracijah leta 1989, so to navadni pezdeti. Zanimivo je, da ne zahtevajo zase nobenih pravic. Najbrž zato, ker vse demokratične pravice že imajo, saj smo si te izborili mi pred 31 leti. Najbrž zato, ker jim nobene demokratične pravice niso bile kršene. Nihče jih ne preganja, nihče ni zaprt v ječi, nihče jim ne sodi. Samo koalicijsko vlado vodi stranka, ki je zmagala na demokratičnih volitvah, česar nočejo sprejeti.

Demonstracije »bikeštrajkarjev« so se v bistvu začele že pred prisego 14. slovenske vlade 13. 3. 2020, s pohodom ekstremnih levičarjev proti strankama SMC in DeSUS dne 28. 2. 2020 z naslovom »proti koaliciji sovraštva«. Strankama SMC in DeSUS so očitali, da sta izdali svoje volivce, ki sta jim v predvolilni kampanji obljubili, da s stranko SDS Janeza Janše ne bosta šli v koalicijo. Smiselno bi bilo, če bi dne 28. 2. 2020 demonstrirali volivci strank SMC in DeSUS, ne pa ekstremni levičarji, saj oni niso bili izdani.

Kdo je resnični izdajalec volivcev?

Stranki SMC in DeSUS nista izdali svojih volivcev, saj sta obe stranki po volitvah 2018 šli v koalicijo Marjana Šarca. Vendar je Marjan Šarec 27. 1. 2020 kot premier vlade ne-prisilno, politično taktično in povsem egoistično do svojih koalicijskih partnerjev izdajalsko odstopil. Hotel je izsiliti predčasne volitve, na katerih je nameraval požreti stranki SMC in DeSUS ter se po predčasnih volitvah, na katerih je računal na zmago, utrditi na oblasti. Komedijant iz Kamnika se je v svoji farsi hudo uštel. Po njegovem odstopu stranki SMC in DeSUS znova nista izdali svojih volivcev in se nista pustili uničiti. Vstopili sta v desnosredinsko koalicijo 14. slovenske vlade. Volivce SMC je izdal Miro Cerar, ki je domišljavo užaljen pobegnil iz parlamenta, v katerega je bil direktno izvoljen, ter svoj sedež prepustil Janiju Möderndorferju, ki sploh ni bil izvoljen, sploh pa ne na listi stranke LMŠ, v katero je sedaj prestopil. Ta dva poslanca in od SD kupljeni poslanec SMC Gregor Židan so resnični izdajalci volivcev SMC, ne pa minister Zdravko Počivalšek. No, levičarji, kje ste? Začnite demonstrirati: Šarec, Cerar, Möderndorfer, Židan, izdajalci! Smrt izdajalcem! In vse tiho je bilo.

Nekega gorečega člana stranke LEVICA sem vprašal, zakaj je dne 28. 2. 2020 demonstriral proti strankama SMC in DeSUS ter »proti koaliciji sovraštva«, kjer so tulili »ubi Janšu«. Dejal je, da je LEVICA edina načelna stranka, da ni bila uradni organizator demonstracij, da pa so se v zakulisju organizirali na socialnih omrežjih. Povedal je, da je bil cilj demonstracij izsiliti predčasne volitve, na katerih stranka LEVICA pričakuje zmago Šarca, propad SMC, DeSUS in SAB ter povečanje svoje poslanke skupine za najmanj 3 poslance. Rekel je tudi, da po tem bi pa LEVICA vstopila v vlado Marjana Šarca. Prej jo je izpodkopavala. Na vprašanje, zakaj LEVICA ni vstopila v vlado Marjana Šarca že pred njegovim odstopom, je odgovoril, da iz načelnih razlogov. Sedaj torej demonstrirajo, ker hočejo za vsako ceno na oblast, ki jim je prej načelno smrdela. Skratka, čista mentalna zmeda. Levičarji so sedaj postali pajdaši komedijanta iz Kamnika očitno zato, da bi se na novih izsiljenih predčasnih volitvah ogrebli za del plena glasov na račun strank SMC, DeSUS in SAB. To pa je resnično podlo in sovražno do vseh drugače mislečih. Pri tem pa nabijajo drugim, da so »koalicija sovraštva«. Ta »koalicija sovraštva« ni nikoli demonstrirala »smrt levičarjem« in ne sovraži nikogar.

Se nadaljuje!

Še o avtorju:

Janez Suša je magistriral iz avtomatike procesov in doktoriral iz kemijskega inženirstva. Je izumitelj, lastnik več patentov in mednarodno priznan projektant.

 

nazaj na vrh