Reper Zlatko pač ni Marijina družba! Izpostavljeno

Gašper Blažič Gašper Blažič

Eden od komentatorjev na naši spletni strani me je danes malce zbodel. Sicer je levičar, ampak je v eni stvari imel prav. Namreč, dejal je nekako tako, da smo postali nenadoma veliki oboževalci Tomaža Ertla. Saj veste, tistega znamenitega udbovca, ki ga je leta 2009 odlikoval tedanji predsednik republike Danilo Türk.

 

Verjetno se tudi spomnite, zakaj je bilo tisto odlikovanje sploh podeljeno. Takrat je bila namreč ravno dvajsetletnica akcije Sever, to je bil operativni del načrta republiške milice za preprečitev t. i. mitinga resnice, ki so ga načrtovali Srbi in Črnogorci kot izvoz t. i. jogurtne revolucije v Slovenijo. Ker bi se uvoženi protestniki (no, pravzaprav vstajniki) znašli na »tujem terenu«, bi to lahko močno ogrozilo varnost v Sloveniji, še posebej zaradi razgretega hujskaštva srbskih medijev, ki so bili pod vplivom Slobodana Miloševića. Februarja 1989 je namreč slovenska politika – tako partijska kot novonastajajoča opozicijska – enotno obsodila srbsko nasilje na Kosovu, in to je bila ena redkih priložnosti, da sta se obe strani poenotili. V igri je bilo namreč vprašanje kosovskih rudarjev v Trepči, ki so se zaprli v rov in gladovno stavkali. Zato so se kajpak odnosi med Slovenijo in Srbijo močno zaostrili, napoved mitinga resnice, ki so ga sprva hoteli organizirati že spomladi tistega leta, pa je pomenila vrhunec zaostritve odnosov znotraj razpadajoče Jugoslavije. Vmes se je namreč zgodil še sprejem amandmajev, ki so utrdili avtonomijo Slovenije znotraj SFRJ, kajpak na veliko jezo Beograda.

Seveda je morala slovenska politika na napoved mitinga odgovoriti. Po premlevanju, kaj storiti, ali dovoliti ljudem iz Srbije prihod, ker je šlo navsezadnje za pravico do javnega zbiranja, ali prepovedati dogodek zaradi visokega tveganja, je nato prevladala druga možnost. Tedanji pravni svetovalec republiške skupščine Tone Jerovšek, kasnejši ustavni sodnik, je kar samoiniciativno napisal odlok o prepovedi mitinga, predstavniki oblasti pa so ga podpisali. Svoje so prispevali tudi predstavniki prvega neodvisnega železniškega sindikata (Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre), ki so napovedali stavko, češ vlakov z mitingaši ne bomo vozili (za pojasnilo: milica v tistem času ni imela pravnega kritja, da bi lahko potnikom denimo na Dobovi, kjer so menjali lokomotive, prepovedala nadaljnje potovanje v Ljubljano, zato je napoved stavke strojevodij prišla še kako prav). Bitka glede prevozov se je dogajala tudi v Beogradu med predstavniki srbskih in črnogorskih železničarjev ter zveznim ministrom za promet Jožetom Slokarjem. Tedanja milica se je aktivno pripravljala na prvi decembrski dan leta 1989, še posebej po odločitvi o prepovedi mitinga, ki ga je društvo Božur nato sámo odpovedalo tik pred zdajci. Na Trgu revolucije (danes Trg republike) v Ljubljani pred skupščino (danes DZ) se je zbrala peščica protestnikov, verjetno so bili Srbi, živeči v Ljubljani, a jih je bilo manj kot prisotnih novinarjev. Še največ je bilo miličnikov, ki so pozivali protestnike, naj se v skladu z odlokom o prepovedi javnega zbiranja razidejo. Nekaj najbolj vročekrvnih so odpeljali na postajo. No, če miting ne bi bil odpovedan, bi verjetno milica blokirala poti v Ljubljano in ustavila morebitne avtobuse z mitingaši. Nemogoče pa bi bilo ustaviti redne vlake, če ne bi strojevodje napovedali stavke. To pomeni, da se v Ljubljani verjetno ne bi zbrala velika množica ljudi, vseeno pa je bilo treba računati, da bi se protestniki uprli miličnikom in se ne bi hoteli raziti. V tem primeru bi morala milica poseči z bolj skrajnimi sredstvi, kar pa nato ni bilo potrebno, ker je bilo protestnikov zelo malo.

Ko sedaj primerjam politkolesarske proteste z dogodki pred skoraj 31 leti, se samo čudim, kako popustljiva je naša policija do levičarskih protestnikov, ki se zbirajo vedno na neprijavljenih shodih. Sedaj pa shodi niso samo neprijavljeni, pač pa so zaradi omejitve oz. prepovedi javnega zbiranja tudi nedopustni. A jih nihče ni želel preprečiti. Torej, brez preventive, ampak samo spremljanje menda mirnega shoda, pa uporaba videonadzora. In seveda nekaj kazni, ki bi jih napisali najbolj vročekrvnim protestnikom – in slednji bi seveda tulili, kako groba je naša policija. Jaz pa pravim: ko bi vsaj bila. Ne dobesedno groba, tako kot je bila francoska policija lani do »rumenih telovnikov«, ampak vsaj tako odločna, da bi kolesarskim maškaram namenila mesto, ki jim pripada. Ali greste domov ali pa vas čaka vsaj ena nočitev na Povšetovi.

A tisto, kar mi je danes dvignilo pokrov, pa je bila informacija, da je razvpiti reper Zlatko, znan po svojih propagandnih akcijah, ekipi Nova24tv ukradel kamero. Dobro, kaj takega bi od nekega huligana tudi pričakoval, saj združba, ki ji pripada, pač ni Marijina družba. Da pa se je šla policija pogajat z njim, da vrne kamero – ne, tega pa ne morem preboleti. Kakšnega kurjega tatu bi verjetno takoj vklenili, tu pa so se pogajali? Koga imate za norca? Gre za povsem očitno kaznivo dejanje, za katero obstajajo tudi neposredne priče! In najmanj, kar bi morali storiti, je to, da bi brezvestnega tatu aretirali in odpeljali v pridržanje. In mu seveda odvzeli ukraden predmet, ki, mimogrede, sploh ni poceni.

Tatvina, ki si jo je privoščil Čordić, dokazuje to, kar sem napisal v prejšnjem komentarju: da ne smemo podcenjevati skrajnih sil, ker si pripadniki skrajne levice upajo vedno več. Ker se zavedajo, da imajo širok manevrski prostor in se čutijo nedotakljive. Podobno je drugod po Evropi, kjer se skrajneži iz gibanja Antifa privoščijo marsikaj. In takšen dogodek je dokaj slab signal za vlado. Če bo še naprej popuščala pri obravnavi tovrstnih kaznivih dejanj, smo v najboljšem primeru v poti v anarhijo, če še ne kaj hujšega.

In tudi zato menim, da je Ertlova socialistična milica pred 31 leti ravnala bolj odločno od sedanje, demokratične policije.

nazaj na vrh
Piškotki

Piškotke uporabljamo za prilagoditev vsebin in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Poleg tega analiziramo informacije o vaši uporabi našega spletnega mesta in s tem zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo.